Nutricionistki svetujeta Natisni stran Natisni stran Nazaj na Onkraj lonca Nazaj na Nasvete

Andreja Čampa Širca
Torek - 28.01.2014Andreja Čampa Širca

Celiakija – ko telo ne prenese glutena

Celiakija – ko telo ne prenese glutena

Celiakije ne smemo enačiti z alergijo na pšenico ali intoleranco na pšenico - pri tem gre za druga protitelesa. Poleg tega alergija ali intoleranca na živilo lahko čez čas izzveni in diete ni več potrebna.

Zaradi nevarnosti kontaminacije brezglutenska živila shranjujemo in pripravljamo ločeno od drugih živil.

Celiakija je v zadnjem času ena pogostejših črevesnih bolezni otrok in odraslih. Če je nediagnosticiramo in ne zdravimo, prinaša vrsto težav – sprva blažje, kot so napenjanje in vetrovi, kasneje pa tudi resnejše – anemijo zaradi pomanjkanje železa, razdražljivost in splošno utrujenost.

Pri celiakiji gre za poškodbo stene tankega črevesja, črevesne resice, ki so pri zdravih osebah dolge in take in opravljajo funkcijo potiskanja hrane skozi tanko črevo ter služijo ko absorptivna površina za vsrkavanje hranil, postanejo pri nezdravljeni celiakiji kratke in zadebeljene, nagubana črevesna sluznica pa se izravna.

Presnova hrane je zato hitrejša in nepopolna (pot hrane skozi črevesje), absorpcija hranil pa zmanjšana. Simptomi sledijo pešanju funkcije črevesja in se izrazijo kot napenjanje, vetrovi, obilno odvajanje smrdečega blata z neprebavljenimi ostanki hrane, maščoba v blatu, ki plava na vodi, pojavi se lahko anemija zaradi pomanjkanje železa, razdražljivost in splošna utrujenost. Organizem razvije doživljensko intoleranco na gluten. Za potrditev diagnoze so potrebna pozitivna transglutaminaze (tTG) in pozitivna antiendomizijska protitelesa v krvi. Sledi gastroskopija in histološki izvid dvanajstnika in tankega črevesja.  

Celiakija je v zadnjem času ena pogostejših bolezni prebavnega trakta tako pri otrocih kot pri odraslih. Res pa moramo priznati, da so tudi zdravniki bolj pozorni na njene simptome in jo zato pogosteje tudi diagnosticirajo kot v preteklosti. Celiakijo po svetu poznajo povsod tam kjer ljudje uživajo krušna žita – pšenico, rž, ječmen in oves. Celiakijo zdravimo le z ustrezno prehrano, iz katere popolnoma izključimo gluten. Vnetje sluznice tankega črevesja se umiri in sluznica se normalizira.

Kaj je gluten?

Gluten je beljakovinska snov (prolamin), ki jo najdemo v endospermu krušnih žit kot so pšenica, ječmen (ješprenj), rž, oves, pira (prvobitna vrsta pšenice), kamut (križanec med pšenico in ržjo) in tritikala. Značilnost in osnovna funkcija glutena je formiranje lepka, ta veže vodo in skrbi za povezanost in elastičnost testa. Vsa zgoraj omenjena žita vsebujejo toksične prolamine (gluten) v različnem razmerju in pod različnimi imeni.

  • PŠENICA =  GLIADIN
  • RŽ = SEKALIN
  • JEČMEN =  HORENIN
  • OVES* = AVENIN

Večina bolnikov s celiakijo oves prenaša brez posledic. Problem je, ker je oves pogosto “onesnažen” z delci drugih žit. Priporočamo, da ovsa ne uživa oseba, ki smo ji na novo odkrili celiakijo. Po normalizaciji kliničnih znakov in laboratorijskih izvidih se lahko dogovori za poskus prehrane s preizkušenim živilom iz ovsa, ki je zagotovo brez glutena (znak prečrtano pšenično klasje). Seveda moramo bolnika ob takem poskusu še bolj natančno spremljati in večkrat opraviti krvne preiskave za ugotavljanje prisotnosti protiteles za celiakijo.

Po dogovoru smatramo za brezglutenska živila tista, ki vsebujejo manj kot 20 delcev glutena na milijon drugih delcev (< 20 ppm). Vsebnost glutena v živilih je možno preveriti z imuno-encimsko metodo. Obstajajo tudi testi za domačo uporabo, vendar žal še niso dovolj zanesljivi.

Prehrana brez glutena

Še vedno je edino dokazano uspešno zdravljenje celiakije stroga prehrana brez glutena, ki je doživljenjska. Bolnik s celiakijo mora iz prehrane izključiti vsa živila, ki vsebujejo gluten (pšenica, pira, rž, kamut, ječmen (oves) in vse izdelke, ki v svoji sestavi vsebujejo našteta žita ali pšenični škrob.

Nekateri zdravilci izkoriščajo naravo celiakije, ki se lahko kratkoročno ne kaže z izrazitimi težavami,  in naivnim bolnikom obljubljajo ozdravitev. Z dokazi podprta medicina ne pozna drugega zdravljenja kot je brezglutenska dieta. Predvidevamo pa, da bodo v prihodnosti razvili še druge načine zdravljenja celiakije, ki jih bomo, ko bodo dokazano varni in učinkoviti, radi priporočili bolnikom s celiakijo.

Sestavine, pri katerih moramo pomisliti na gluten:

Izključimo Nevarne, če ne ugotovimo porekla
pšenica, pira, kamut, rž, ječmen, (oves) modificiran škrob
zdrob, durum, tritikale, graham hidrolizirani rastlinski proteini (HVP)
moka, namenska moka, pšenični škrob, pšenični gluten rjavi rižev sirup (možna encimska fermentacija ječmena)
žitarice,
kruh, testo, cmoki, svaljki
mešanica začimb
(dodani hidrolizirani pšenični proteini ali pšenična moka)
sladni ali pšenični ekstrakti  
farina, bulgur, kuskus  

 

Nakupovanje živil

V razvitih državah je vse več živil redno nadzorovanih in opremljenih s podatkom o vsebnosti glutena. Znak, ki opozarja na živilo brez glutena, je prečrtan žitni klas. Brezglutenski izdelki kot so brezglutenska moka, testenine in pecivo se smejo prodajati tako v lekarnah, specializiranih trgovinah z zdravo prehrano kot tudi v običajnih živilskih trgovinah na posebnih prodajnih policah, ki so namenjene živilom za ljudi s posebnimi prehranskimi potrebami – dietna živila.

Ker bolnik s celiakijo lahko uživa tudi druga živila, ki nimajo oznake brezglutenksega živila (prečrtano pšenično klasje), mora pred nakupom takšnega živila obvezno skrbno prebrati deklaracijo o sestavi, ki je navedena na embalaži. Po zakonu o označevanju živil in prehrambnih izdelkov morajo biti vsa živila in prehrambni izdelki označeni z deklaracijo, ki vsebuje poimensko sestavo vsake sestavine, ki jo živilo vsebuje in je te v živilu več kot 1 %. Po novi uredbi mora biti z mastnim tiskom označen vsak alergen, ki je v sestavini (tudi pšenica) Gluten sam se običajno ne uporablja kot dodatek, vsebujejo pa ga drugi dodatki v izdelkih (npr. zgoščevalci). Kot zgoščevalci se v živilski industriji uporabljajo različni škrobi. Če na deklaraciji piše modificiran škrob, gre lahko za katerikoli škrob razen pšenični, kjer mora biti navedeno modificiran pšenični škrob. Najbolj pogosti modificirani škrobi so  krompirjev, rižev ali koruzni škrob. Če na živilu oz. izdelku ni posebej navedena vrsta škroba, takšnega izdelka bolnik s celiakijo ne sme uživati. Prav zaradi pomanjkljivih in nejasnih deklaracij v Evropi (Italija, Avstrija, Nemčija,…) in tudi drugod po svetu vsako leto, za celiakalne bolnike, izidejo seznami prehrambnih izdelkov široke potrošnje, ki ne vsebujejo glutena in jih lahko kupujemo v navadnih trgovinah.

Priprava obrokov

Ko smo se uspešno prebili skozi nakupovanje živil in prehrambenih izdelkov, ki so gotovo brez glutena, moramo paziti tudi na njihovo pravilo shranjevanje in rokovanje, da pri pripravi brezglutenskih obrokov ne bo prišlo do kontaminacije z glutenom iz okolja. Zato nekaj zlatih pravil:

  • Brezglutenski kruh vedno shranjujemo v ločeni posodi za kruh, ki je tesno zaprta. Lahko jo hranimo na pultu ali v hladilniku. Pri rezanju kruha vedno uporabljamo čisto desko in čisti nož, še bolje, če ima bolnik kar svojo desko za rezanje kruha in svoj nož. Najbolj pogosto se dogaja, da enostavno pozabimo in na isti deski, kjer smo malo prej rezali običajen kruh narežemo še brezglutenskega in kontaminacija z drobtinami je tu.
    Na možnost tovrstne napake opozorimo v vrtcu in šoli. Malica za šolarja s celiakijo naj bo vedno posebej zavita in ločena od malic ostalih šolarjev.
  • Svetujemo, da tudi ostale brezglutenske izdelke (testenine, moka, drobtine, piškoti, peciva…) shranjujmo v ločeni kuhinjski omari ali vsaj na ločeni polici.
  • Paniranje živil vedno začnemo na čisti delavni površini, s paniranjem živil z brezglutensko moko in drobtinami. Tako panirano živilo odložimo na čist krožnik. Nato lahko zamenjamo moko in drobtine in paniramo za ostale družinske člane. Tudi ko cvremo pazimo, da v svežem olju ločeno ocvremo panirano živilo za celiakalnega bolnika. Šele ko je ocvrto in ga odstranimo iz olja lahko cvremo naprej za ostale družinske člane.
  • Če se lotimo priprave peciva vedno pripravljamo ločeno pecivo za bolnika s celiakijo od peciva za ostale. Vedno uporabljamo dobro pomite posode, in pribor.
  • Brezglutenske testenine kuhamo vedno v sveži vodi, nikoli v vodi, kjer smo prej kuhali običajne testenine.
  • Brezglutensko testo za pizzo vedno pečemo v posebnem pekaču za pizzo s tem se izognemo kontaminaciji z moko, predvsem, če se bo pekla v krušni peči.

 

Preberite tudi

»Super živila 2«

»Super živila 2« Andreja Čampa Širca

Pri zmanjševanju dejavnikov tveganja za nastanek civilizacijskih bolezni je pomembna preventiva, ki se prične v zgodnjem otroštvu. V preventivi ima prehrana in z njo pestrost medsebojnega kombiniranja posameznih živil pomembno vlogo, ki pa se je, dokler ni prepozno, žal premalo zavedamo.

Čaji v času prehlada

Čaji v času prehlada Andreja Čampa Širca

Ob misli na prehlad, kašelj in nasploh slabo počutje najprej pomislimo na dober, topel zeliščni čaj. Ta misel ni neupravičena, saj mnoga zelišča lajšajo težave, povezane s prehladi in gripami. Pozitivne učinke zdravilnih zelišč lahko pripišemo eteričnim oljem, ki jih vsebujejo.

LCHF dieta

LCHF dieta Andreja Čampa Širca

LCHF ali v prevodu nizko ogljikohidratna visoko maščobna dieta je v zadnjem času precej popularna dieta. Kaj se skriva za tem izrazom, kakšni so njeni učinki na naše telo in zdravje, si lahko preberete v nadaljevanju.

Sladila z in brez kalorične vrednosti – naravna ali umetna

Sladila z in brez kalorične vrednosti – naravna ali umetna Andreja Čampa Širca

Ste vedeli, da je edini okus, ki ga dojenček prinese na svet, okus za sladko? Vsi ostali okusi so pridobljeni oziroma priučeni. Zato najnovejše smernice za uvajanje dopolnilne prehrane pri dojenčkih svetujejo najprej uvajanje nevtralnih živil – zelenjave, žitaric, mesa in maščob. Šele nato pride na vrsto uvajanje sadja.

Prehrana v vročih poletnih dneh

Prehrana v vročih poletnih dneh Andreja Čampa Širca

Poletje in z njim čas dopustov ter visokih temperatur je tu. Naša prehrana se spreminja tudi skozi letne čase, zato vam ponujamo nekaj predlogov za lahke osvežilne poletne obroke.

Spanje in vpliv prehrane nanj

Spanje in vpliv prehrane nanj Andreja Čampa Širca

K počitku ne smemo leči ne presiti in tudi ne lačni. Preverite, katera živila je priporočljivo zaužiti kot zadnji, večerni obrok, da bo spanec prijeten in se bomo zjutraj zbudili spočiti in polni energije.

Žita in stročnice

Žita in stročnice Andreja Čampa Širca

Stročnice in žita so odlična izbira za obogatitev tradicionalnih slovenskih jedi kot tudi dobrot iz sodobne kuhinje. Tako kamut kot tudi rjava leča in čičerika imajo številne pozitivne učinke na naše telo, med drugim vsebujejo veliko vlaknin in tako ugodno vplivajo na našo prebavo.

»Super živila« za zdravje ali 650 g sadja in zelenjave na dan

»Super živila« za zdravje ali 650 g sadja in zelenjave na dan Andreja Čampa Širca

Pri zmanjševanju dejavnikov tveganja za nastanek t.i. »civilizacijskih« bolezni ali bolezni preobilja ima preventiva pomembno mesto in z njo tudi prehrana. Določena živila imajo tako preventivne lastnosti na naš obrambni sistem – to so torej naša »super živila«.

Vitamini B v prehrani

Vitamini B v prehrani Andreja Čampa Širca

Vitamini so skupina kemično različnih snovi, ki jih telo nujno potrebuje za normalno delovanje, predvsem številnih encimskih reakcij v celicah. Ker jih človeški organizem ni sposoben sintetizirati, jih moramo v končni obliki ali kot provitamine dobiti s hrano. Preverite, v kateri hrani najdemo vitamine skupine B.

Jesen in zima – čas gripe in prehladov

Jesen in zima – čas gripe in prehladov Andreja Čampa Širca

V jesensko-zimskem času smo manj odporni. Prav tako se več zadržujemo v zaprtih toplih prostorih, kjer se bakterijske, virusne in druge okužbe med ljudmi lažje širijo. Zato tokrat pišemo o sadju in zelenjavi, ki je bogata z vitaminom C, ki ga ob gripi, takšni ali drugačni, naš organizem potrebuje mnogo več kot sicer.

Ogljikovi hidrati v prehrani

Ogljikovi hidrati v prehrani Andreja Čampa Širca

Ogljikovi hidrati so glavna hranilna snov, ki organizmu zagotavlja energijo. V zdravi uravnoteženi prehrani uživamo živila, bogata z ogljikovimi hidrati, prav v vseh dnevnih obrokih. Prednost dajmo izdelkom iz sestavljenih ogljikovih hidratov, ki so bogatejši s prehranskimi vlakninami.

Varovanje zdravja in pomen prehranskih vlaknin

Varovanje zdravja in pomen prehranskih vlaknin Andreja Čampa Širca

Prehranske vlaknine imajo malo ali nič energijske vrednosti, vendar so za pravilno delovanje naše presnove izrednega pomena. Imajo vrsto pomembnih, deloma zelo različnih funkcij v prebavnem traktu in vplivajo na presnovo, predvsem na njeno hitrost.

Prednosti in slabosti izotoničnih napitkov

Prednosti in slabosti izotoničnih napitkov Andreja Čampa Širca

Telo za svoje dobro delovanje potrebuje tekočino. Med telesno vadbo je zadostna hidracija še posebno pomembna. Pri krajših vadbah zadošča voda, s podaljševanjem in povečevanjem intenzivnosti vadbe pa potrebe po nadomeščanju tekočine, elektrolitov in sladkorjev naraščajo.

Z zdravim načinom življenja nad povišan holesterol

Z zdravim načinom življenja nad povišan holesterol Andreja Čampa Širca

Bolezni srca in ožilja so v Sloveniji na prvem mestu med kroničnimi nenalezljivimi boleznimi in predstavljajo 40 % celotne umrljivosti prebivalstva. Z ustrezno prehrano in telesno aktivnostjo lahko vplivamo na povišano raven holesterola in tako zmanjšamo možnost tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni.

Tedenski jedilnik: Manj holesterola, več okusa

Tedenski jedilnik: Manj holesterola, več okusa Andreja Čampa Širca

Številnim ljudem se ob informaciji, da imajo povišan holesterol, podre svet. Nič več jajčk za zajtrk, okusne pečenke, z ocvirki zabeljenega regrata in praženega krompirja. Zdi se, da bo jedilnik od sedaj naprej sestavljen samo še iz raznih kaš in kosmičev, pustega mesa in na pari kuhane zelenjave brez okusa. Pa ni tako hudo!

Čokolada

Čokolada Andreja Čampa Širca

Okus čokolade je eden najbolj priljubljenih okusov v Severni Ameriki in Evropi, mnogi se ji ne morejo upreti, zato je prav, da o njej vemo nekaj dejstev.

Valentinovo in čokolada – afrodiziak ali ne?

Valentinovo in čokolada – afrodiziak ali ne? Andreja Čampa Širca

Valentinovo ali praznik svetega Valentina se praznuje 14. februarja in je tradicionalni dan, ko si v nekaterih kulturah zaljubljenci izkazujejo ljubezen – največkrat s pošiljanjem voščilnic in izmenjavo daril. Praznik svetega Valentina se je sprva praznoval kot rimskokatoliški dan posta v čast svetemu Valentinu. Današnji pomen je dobil šele po visokem srednjem veku, ko se je razvila zamisel o romantični ljubezni.

Okrepimo imunski sistem

Okrepimo imunski sistem Andreja Čampa Širca

Imunski sistem sestavlja preko 100 milijonov imunskih celic (limfociti, makrofagi, nevtrofilci, spominski limfociti …). Njegovo delovanje je zapleteno, vendar je njegova strategija preprosta: sovražnika mora najprej prepoznati, nato aktivirati obrambne celice in ga končno napasti ter premagati. Imunskega sistema ne čutimo, občutimo le posledice njegovega neuspešnega delovanja.

Začimbe in zelišča

Začimbe in zelišča Andreja Čampa Širca

Začimbe so lahko na voljo sveže ali sušene, cele ali zmlete. V osnovi z dodatkom začimbe jed aromatiziramo, obarvamo ali konzerviramo. Včasih pa z njo lahko prekrijemo druge arome in okuse. Začimbe ločimo od zelišč, ki so listnati deli zelenih rastlin, ki jih prav tako lahko uporabljamo za izboljšanje arome jedi ali njeno okrasitev.

Vino in športniki

Vino in športniki Andreja Čampa Širca

Jesen je čas, ko se končuje sezona zunanjih športov in čas priprav na zimske športe. Tisti najvztrajnejši se ne pustijo motiti in tudi v zimskem času kolesarijo in tečejo zunaj. Poleg tega pa je novembru martinovo, čas ko iz mošta nastane vino. Ali je vino (in nasploh alkoholne pijače) primerno za športnike?

Stročnice  v prehrani

Stročnice v prehrani Andreja Čampa Širca

Stročnice so izredno bogat vir kvalitetnih beljakovin rastlinskega izvora, ki jih v vsakodnevni prehrani potrebujemo enako kot beljakovine živalskega izvora.

Zamrznjena hrana in hranilna vrednost

Zamrznjena hrana in hranilna vrednost Andreja Čampa Širca

Sodoben način življenja, ki ga oblikujejo hitrost, pomanjkanje časa, podaljšan delavnik in oddaljenost ter vedno bolj cenovna nedostopnost lokalno pridelane hrane na eni strani in časovna stiska …

Zamrznjena hrana

Zamrznjena hrana Andreja Čampa Širca

Po pravilniku so hitro zamrznjena živila tista živila, ki so bila zamrznjena s postopkom hitrega zamrzovanja, s katerim je območje največje kristalizacije prekoračeno čim hitreje in je bila v celotnem izdelku dosežena …

Kaše v prehrani

Kaše v prehrani Andreja Čampa Širca

Žitne kaše imajo pomembno mesto v zdravi uravnoteženi prehrani že zaradi načela pestrosti v izboru živil, še bolj pa zaradi prehransko fizioloških prednosti, ki jih imajo pri oskrbi organizma z glukozo.

Naše znamke

Žito+

Kruh

Žito je že več kot pol stoletja sinonim za okusen, svež kruh, pekovsko pecivo in druge pekovske in slaščičarske izdelke.

Zamrznjene dobrote

Zamrznjene dobrote so popestritev jedilnika za vse, ki kljub pomanjkanju časa prisegajo na okusne, polnovredne obroke.

 

Zlato polje+

Riži, testenine, kaše, kosmiči, zdrobi in žita za zajtrk… Zlato polje je sinonim za sodobno kuhinjo.

Maestro+

Že desetletja so začimbe, dišavnice, začimbne mešanice in dodatki jedem Maestro navdih za ustvarjanje v kuhinji.

Natura+

Žita, kaše, kosmiči, moke, stročnice in izdelke iz soje v veliki meri pridelujejo domači pridelovalci.

Gorenjka+

Polna vsega dobrega nas čokolada Gorenjka razvaja že več kot 90 let. Za sladko razvajanje ali izvirno darilo.

1001 cvet+

Zeliščne, sadne in prave čaje 1001 CVET poznajo in uporabljajo vsa slovenska gospodinjstva.

Šumi+

Šumi v svoji 135-letni sladki zgodovini ponuja širok izbor pravih slastnih mojstrovin.