Nutricionistki svetujeta Natisni stran Natisni stran Nazaj na Onkraj lonca Nazaj na Nasvete

Andreja Čampa Širca
Četrtek - 10.10.2013Andreja Čampa Širca

Kaše v prehrani

Kaše v prehrani

Žitne kaše vsebujejo poleg ogljikovih hidratov in beljakovin, veliko prehranske vlaknine, ki upočasni prebavo obroka.

Škrob v celih ali grobo mletih  žitnih zrnih se zato veliko bolj počasi prebavlja kot škrob iz fino mlete moke.

Prednost žitnih kaš je tudi njihova široka uporabnost in razmeroma enostavna priprava.

Kaše so uporabne za pripravo zelo različnih jedi, od juh in enolončnic do kruha in prigrizkov z jogurtom ali mlekom.

Domovina navadne ajde je centralna Azija in Sibirija, šele v poznem srednjem veku so jo prinesli tudi v Evropo.

Ajda ne vsebuje glutena, zato jo lahko uživajo tudi bolniki s celiakijo.

Navadno proso je kulturna rastlina. Njen geografski izvor ni znan, vendar se je kot kulturna rastlina prvič pojavila pred približno 7000 leti na območju Kavkaza in Kitajske, kar kaže, da so ga neodvisno udomačili na obeh območjih hkrati.

Proso ne vsebuje glutena, zato je primerno za pripravo vzhajanega kruha samo, če ga pomešamo s pšenico.

Žitne kaše imajo pomembno mesto v zdravi uravnoteženi prehrani  že zaradi načela pestrosti v izboru živil, še bolj pa zaradi prehransko fizioloških prednosti, ki jih imajo pri oskrbi organizma z glukozo.

Žitne kaše vsebujejo poleg ogljikovih hidratov in beljakovin, veliko prehranske vlaknine, ki upočasni prebavo obroka. Najpomembnejša lastnost, ki upočasni prebavo in vsrkavanje glukoze iz žitnih kaš, pa je velikost in ohranjena struktura zaužitih delcev. Čim večji so delci hrane, tem manjša je relativna površina za delovanje prebavnih encimov in s tem tudi encima amilaze, ki prebavlja škrob. Škrob v celih ali grobo mletih  žitnih zrnih se zato veliko bolj počasi prebavlja kot škrob iz fino mlete moke. Polnozrnata nepredelana semena kaš so zgrajena iz otrobov, kalčka in notranjega dela žita. Poleg omenjenih hranil so bogata z antioksidanti, vitamini E in B in minerali kot sta cink in selen.

Najbolj znane žitne kaše so ajdova, prosena, ječmenova in pirina. Novodobni kaši iz pšenice sta tudi bulgur in kus kus. Funkcionalno štejemo k žitnim kašam tudi riž in kvinojo ter amaranth. Riž je žitna kaša, ki jo najpogosteje uživamo kot ne mleto zrnje. Poznamo tudi kaše iz oluščenih žit – pšenični in koruzni zdrob bolj znan kot polenta. Omenjene kaše hitreje presnovijo v organizmu, zato so primerne kot del obroka pred večjo telesno aktivnostjo ali pa takoj po njej, da hitro zapolnijo spraznjene glikogenske rezerve. Tega se dobro zavedajo športniki.

Prednost žitnih kaš je tudi njihova široka uporabnost in razmeroma enostavna priprava. Pri kuhanju mora kaša enakomerno nabrekniti, zrnja obdržijo svojo obliko, ne smejo se zlepiti ali razkuhati. Pri kuhanju morata biti vonj in okus značilna za kuhano določeno vrsto kaše, brez tujih priokusov in vonjev. Kaše so uporabne za pripravo zelo različnih jedi, od juh in enolončnic do kruha in prigrizkov z jogurtom ali mlekom. Lahko jih postrežemo za zdrav začetek dneva, malico v šoli ali na delovnem mestu (v obliki solat), ali kot samostojno kosilo, predstavlja lahko odličen obrok  športnikov pred treningom ali tekmovanjem.

Ajda

Domovina navadne ajde je centralna Azija in Sibirija, šele v poznem srednjem veku so jo prinesli tudi v Evropo. Ajdo sicer uvrščamo med žita, čeprav spada med trave. Vsebuje 90 % škroba in 18 % polnovrednih rastlinskih beljakovin z visoko biološko razpoložljivostjo. Poleg tega je vir železa, cinka in selena. Ajda je poljščina z večstoletno zgodovino tudi v Prekmurju, kjer ji v narečju pravijo »hajdina«. Pri ajdi uporabljamo predvsem njena semena, iz katerih z luščenjem naredimo ajdovo kašo, z mletjem pa ajdovo moko. Ajda ne vsebuje glutena, zato jo lahko uživajo tudi bolniki s celiakijo.

Ješprenj

Je eno najstarejših in najbolj uporabljenih kaš. Ima nizek glikemični indeks in je bogat z vlakninami. Znižuje holesterol, pomaga pri prebavi, je zelo dober vir niacina, ki varuje srce in ožilje.

Ješprenova solata s tuno

Ješprenj operemo na cedilu in kuhamo v osoljeni vodi, dokler se ne zmehča. Pazimo, da se zrno ne razkuha. Odcedimo, stresemo v posodo in dobro ohladimo. Med tem časom pripravimo drobno narezano zeleno in rdečo papriko, ki jo dodamo skupaj s koruzo ješprenju. Primešamo jogurt, kislo smetano, sol, poper, peteršilj in po okusu kis. Solato pustimo stati vsaj 30 minut preden jo postrežemo, kot predjed ali samostojni obrok.

Proso

Navadno proso je kulturna rastlina. Njen geografski izvor ni znan, vendar se je kot kulturna rastlina prvič pojavila pred približno 7000 leti na območju Kavkaza in Kitajske, kar kaže, da so ga neodvisno udomačili na obeh območjih hkrati. Oluščeno zrnje prosa imenujemo prosena kaša. Je rahlo sladkastega okusa. Vsebuje približno 11 % beljakovin; podobno vsebnost beljakovin ima tudi pšenica. Proso je bogato z vitamini skupine B, posebej z niacinom, in folno kislino (B9), kalcijem, železom, kalijem, magnezijem in cinkom. Proso ne vsebuje glutena, zato je primerno za pripravo vzhajanega kruha samo, če ga pomešamo s pšenico.

Kašnato zelje

Zelje do polovice skuhamo v vodi, dodamo z vročo vodo oprano in prebrano proseno kašo. Solimo in počasi kuhamo, če smo dodali nekoliko preveč vode, vodo odlijemo in jed zabelimo z oljčnim oljem (prijetna aroma) ali margarino. Kašnato zelje postavimo na mizo kot samostojno jed ali kot prikuho.

Preberite tudi

»Super živila 2«

»Super živila 2« Andreja Čampa Širca

Pri zmanjševanju dejavnikov tveganja za nastanek civilizacijskih bolezni je pomembna preventiva, ki se prične v zgodnjem otroštvu. V preventivi ima prehrana in z njo pestrost medsebojnega kombiniranja posameznih živil pomembno vlogo, ki pa se je, dokler ni prepozno, žal premalo zavedamo.

Čaji v času prehlada

Čaji v času prehlada Andreja Čampa Širca

Ob misli na prehlad, kašelj in nasploh slabo počutje najprej pomislimo na dober, topel zeliščni čaj. Ta misel ni neupravičena, saj mnoga zelišča lajšajo težave, povezane s prehladi in gripami. Pozitivne učinke zdravilnih zelišč lahko pripišemo eteričnim oljem, ki jih vsebujejo.

LCHF dieta

LCHF dieta Andreja Čampa Širca

LCHF ali v prevodu nizko ogljikohidratna visoko maščobna dieta je v zadnjem času precej popularna dieta. Kaj se skriva za tem izrazom, kakšni so njeni učinki na naše telo in zdravje, si lahko preberete v nadaljevanju.

Sladila z in brez kalorične vrednosti – naravna ali umetna

Sladila z in brez kalorične vrednosti – naravna ali umetna Andreja Čampa Širca

Ste vedeli, da je edini okus, ki ga dojenček prinese na svet, okus za sladko? Vsi ostali okusi so pridobljeni oziroma priučeni. Zato najnovejše smernice za uvajanje dopolnilne prehrane pri dojenčkih svetujejo najprej uvajanje nevtralnih živil – zelenjave, žitaric, mesa in maščob. Šele nato pride na vrsto uvajanje sadja.

Prehrana v vročih poletnih dneh

Prehrana v vročih poletnih dneh Andreja Čampa Širca

Poletje in z njim čas dopustov ter visokih temperatur je tu. Naša prehrana se spreminja tudi skozi letne čase, zato vam ponujamo nekaj predlogov za lahke osvežilne poletne obroke.

Spanje in vpliv prehrane nanj

Spanje in vpliv prehrane nanj Andreja Čampa Širca

K počitku ne smemo leči ne presiti in tudi ne lačni. Preverite, katera živila je priporočljivo zaužiti kot zadnji, večerni obrok, da bo spanec prijeten in se bomo zjutraj zbudili spočiti in polni energije.

Žita in stročnice

Žita in stročnice Andreja Čampa Širca

Stročnice in žita so odlična izbira za obogatitev tradicionalnih slovenskih jedi kot tudi dobrot iz sodobne kuhinje. Tako kamut kot tudi rjava leča in čičerika imajo številne pozitivne učinke na naše telo, med drugim vsebujejo veliko vlaknin in tako ugodno vplivajo na našo prebavo.

»Super živila« za zdravje ali 650 g sadja in zelenjave na dan

»Super živila« za zdravje ali 650 g sadja in zelenjave na dan Andreja Čampa Širca

Pri zmanjševanju dejavnikov tveganja za nastanek t.i. »civilizacijskih« bolezni ali bolezni preobilja ima preventiva pomembno mesto in z njo tudi prehrana. Določena živila imajo tako preventivne lastnosti na naš obrambni sistem – to so torej naša »super živila«.

Vitamini B v prehrani

Vitamini B v prehrani Andreja Čampa Širca

Vitamini so skupina kemično različnih snovi, ki jih telo nujno potrebuje za normalno delovanje, predvsem številnih encimskih reakcij v celicah. Ker jih človeški organizem ni sposoben sintetizirati, jih moramo v končni obliki ali kot provitamine dobiti s hrano. Preverite, v kateri hrani najdemo vitamine skupine B.

Jesen in zima – čas gripe in prehladov

Jesen in zima – čas gripe in prehladov Andreja Čampa Širca

V jesensko-zimskem času smo manj odporni. Prav tako se več zadržujemo v zaprtih toplih prostorih, kjer se bakterijske, virusne in druge okužbe med ljudmi lažje širijo. Zato tokrat pišemo o sadju in zelenjavi, ki je bogata z vitaminom C, ki ga ob gripi, takšni ali drugačni, naš organizem potrebuje mnogo več kot sicer.

Ogljikovi hidrati v prehrani

Ogljikovi hidrati v prehrani Andreja Čampa Širca

Ogljikovi hidrati so glavna hranilna snov, ki organizmu zagotavlja energijo. V zdravi uravnoteženi prehrani uživamo živila, bogata z ogljikovimi hidrati, prav v vseh dnevnih obrokih. Prednost dajmo izdelkom iz sestavljenih ogljikovih hidratov, ki so bogatejši s prehranskimi vlakninami.

Varovanje zdravja in pomen prehranskih vlaknin

Varovanje zdravja in pomen prehranskih vlaknin Andreja Čampa Širca

Prehranske vlaknine imajo malo ali nič energijske vrednosti, vendar so za pravilno delovanje naše presnove izrednega pomena. Imajo vrsto pomembnih, deloma zelo različnih funkcij v prebavnem traktu in vplivajo na presnovo, predvsem na njeno hitrost.

Prednosti in slabosti izotoničnih napitkov

Prednosti in slabosti izotoničnih napitkov Andreja Čampa Širca

Telo za svoje dobro delovanje potrebuje tekočino. Med telesno vadbo je zadostna hidracija še posebno pomembna. Pri krajših vadbah zadošča voda, s podaljševanjem in povečevanjem intenzivnosti vadbe pa potrebe po nadomeščanju tekočine, elektrolitov in sladkorjev naraščajo.

Z zdravim načinom življenja nad povišan holesterol

Z zdravim načinom življenja nad povišan holesterol Andreja Čampa Širca

Bolezni srca in ožilja so v Sloveniji na prvem mestu med kroničnimi nenalezljivimi boleznimi in predstavljajo 40 % celotne umrljivosti prebivalstva. Z ustrezno prehrano in telesno aktivnostjo lahko vplivamo na povišano raven holesterola in tako zmanjšamo možnost tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni.

Tedenski jedilnik: Manj holesterola, več okusa

Tedenski jedilnik: Manj holesterola, več okusa Andreja Čampa Širca

Številnim ljudem se ob informaciji, da imajo povišan holesterol, podre svet. Nič več jajčk za zajtrk, okusne pečenke, z ocvirki zabeljenega regrata in praženega krompirja. Zdi se, da bo jedilnik od sedaj naprej sestavljen samo še iz raznih kaš in kosmičev, pustega mesa in na pari kuhane zelenjave brez okusa. Pa ni tako hudo!

Čokolada

Čokolada Andreja Čampa Širca

Okus čokolade je eden najbolj priljubljenih okusov v Severni Ameriki in Evropi, mnogi se ji ne morejo upreti, zato je prav, da o njej vemo nekaj dejstev.

Valentinovo in čokolada – afrodiziak ali ne?

Valentinovo in čokolada – afrodiziak ali ne? Andreja Čampa Širca

Valentinovo ali praznik svetega Valentina se praznuje 14. februarja in je tradicionalni dan, ko si v nekaterih kulturah zaljubljenci izkazujejo ljubezen – največkrat s pošiljanjem voščilnic in izmenjavo daril. Praznik svetega Valentina se je sprva praznoval kot rimskokatoliški dan posta v čast svetemu Valentinu. Današnji pomen je dobil šele po visokem srednjem veku, ko se je razvila zamisel o romantični ljubezni.

Celiakija – ko telo ne prenese glutena

Celiakija – ko telo ne prenese glutena Andreja Čampa Širca

Celiakija je v zadnjem času ena pogostejših črevesnih bolezni otrok in odraslih. Če je nediagnosticiramo in ne zdravimo, prinaša vrsto težav – sprva blažje, kot so napenjanje in vetrovi, kasneje pa tudi resnejše – anemijo zaradi pomanjkanje železa, razdražljivost in splošno utrujenost.

Okrepimo imunski sistem

Okrepimo imunski sistem Andreja Čampa Širca

Imunski sistem sestavlja preko 100 milijonov imunskih celic (limfociti, makrofagi, nevtrofilci, spominski limfociti …). Njegovo delovanje je zapleteno, vendar je njegova strategija preprosta: sovražnika mora najprej prepoznati, nato aktivirati obrambne celice in ga končno napasti ter premagati. Imunskega sistema ne čutimo, občutimo le posledice njegovega neuspešnega delovanja.

Začimbe in zelišča

Začimbe in zelišča Andreja Čampa Širca

Začimbe so lahko na voljo sveže ali sušene, cele ali zmlete. V osnovi z dodatkom začimbe jed aromatiziramo, obarvamo ali konzerviramo. Včasih pa z njo lahko prekrijemo druge arome in okuse. Začimbe ločimo od zelišč, ki so listnati deli zelenih rastlin, ki jih prav tako lahko uporabljamo za izboljšanje arome jedi ali njeno okrasitev.

Vino in športniki

Vino in športniki Andreja Čampa Širca

Jesen je čas, ko se končuje sezona zunanjih športov in čas priprav na zimske športe. Tisti najvztrajnejši se ne pustijo motiti in tudi v zimskem času kolesarijo in tečejo zunaj. Poleg tega pa je novembru martinovo, čas ko iz mošta nastane vino. Ali je vino (in nasploh alkoholne pijače) primerno za športnike?

Stročnice  v prehrani

Stročnice v prehrani Andreja Čampa Širca

Stročnice so izredno bogat vir kvalitetnih beljakovin rastlinskega izvora, ki jih v vsakodnevni prehrani potrebujemo enako kot beljakovine živalskega izvora.

Zamrznjena hrana in hranilna vrednost

Zamrznjena hrana in hranilna vrednost Andreja Čampa Širca

Sodoben način življenja, ki ga oblikujejo hitrost, pomanjkanje časa, podaljšan delavnik in oddaljenost ter vedno bolj cenovna nedostopnost lokalno pridelane hrane na eni strani in časovna stiska …

Zamrznjena hrana

Zamrznjena hrana Andreja Čampa Širca

Po pravilniku so hitro zamrznjena živila tista živila, ki so bila zamrznjena s postopkom hitrega zamrzovanja, s katerim je območje največje kristalizacije prekoračeno čim hitreje in je bila v celotnem izdelku dosežena …

Naše znamke

Žito+

Kruh

Žito je že več kot pol stoletja sinonim za okusen, svež kruh, pekovsko pecivo in druge pekovske in slaščičarske izdelke.

Zamrznjene dobrote

Zamrznjene dobrote so popestritev jedilnika za vse, ki kljub pomanjkanju časa prisegajo na okusne, polnovredne obroke.

 

Zlato polje+

Riži, testenine, kaše, kosmiči, zdrobi in žita za zajtrk… Zlato polje je sinonim za sodobno kuhinjo.

Maestro+

Že desetletja so začimbe, dišavnice, začimbne mešanice in dodatki jedem Maestro navdih za ustvarjanje v kuhinji.

Natura+

Žita, kaše, kosmiči, moke, stročnice in izdelke iz soje v veliki meri pridelujejo domači pridelovalci.

Gorenjka+

Polna vsega dobrega nas čokolada Gorenjka razvaja že več kot 90 let. Za sladko razvajanje ali izvirno darilo.

1001 cvet+

Zeliščne, sadne in prave čaje 1001 CVET poznajo in uporabljajo vsa slovenska gospodinjstva.

Šumi+

Šumi v svoji 135-letni sladki zgodovini ponuja širok izbor pravih slastnih mojstrovin.