Nutricionistki svetujeta Natisni stran Natisni stran Nazaj na Onkraj lonca Nazaj na Nasvete

Andreja Čampa Širca
Sreda - 21.05.2014Andreja Čampa Širca

Nepravilnosti v delovanju ščitnice – pomen prehrane

Nepravilnosti v delovanju ščitnice – pomen prehrane

Pri hipertiroidizmu je iz prehrane potrebno izločiti kofein in druge stimulanse, saj povečujejo nemir in razburjenje. Alkohol lahko povzroči nizek krvni sladkor.

Prehrana pri hipotiroidizmu naj bo bogata z antioksidanti in vlakninami ob primernem vnosu beljakovin in kvalitetnih maščob rastlinskega izvora.

25. maj je svetovni dan bolezni ščitnice, s katero se v zadnjem času spopada vedno več ljudi. Ta majhna žleza lahko povzroči velike težave, zato je pomembno, da pozorno spremljamo simptome, saj bomo le tako lahko hitreje ugotovili, ali so težave posledica nepravilnega delovanja ščitnice in bomo lahko čim prej začeli z zdravljenjem.

Ščitnica – žleza z notranjim izločanjem

Ščitnica je žleza z notranjim izločanjem, v kateri se hormoni kopičijo in nato postopoma sproščajo. Hormona, ki ju ščitnica izloča, sta trijodotironin (T3) in tetrajodotironin ali tiroksin (T4). Ščitnični hormoni se tvorijo, skladiščijo in sproščajo v več stopnjah, na večino teh stopenj pa vpliva hormon TSH. Za sintezo in skladiščenje ščitničnih hormonov je potrebna prisotnost joda. Hormoni ščitnice delujejo na skoraj vse celice človeškega organizma, saj z lahkoto prehajajo skozi celično membrano. Ščitnični hormoni vplivajo na prepisovanje našega dednega materiala DNA ter na sintezo beljakovin. Hormona T3 in T4 sta ključna pri uravnavanju celične presnove in posredno pri proizvajanju toplote. Normalna proizvodnja teh hormonov določa hitrost bazalnega metabolizma. Največji vpliv pa imajo hormoni na delovanje skeletnih mišic, jeter, ledvic.

Hipotiroidizem in Hipertiroidizem

Zmanjšana proizvodnja ščitničnih hormonov vodi v hipotiroidizem, ki pri dojenčkih vodi v kretenizem, ki ga označujeta pomanjkljivo razvito živčevje in okostje. Pri odraslih pa se izraža v brezvoljnosti, pomanjkanju energije in zmanjšani sposobnosti prilagajanja na znižano temperaturo okolja. Preveliko izločanje ščitničnih hormonov pa vodi v hipertiroidizem, pri katerem se poveča raven celične presnove, povišata se srčni utrip in krvni tlak. Vpliv na osrednje živčevje privede do občasnih prehodnih stanj hiperaktivnosti. Možne posledice so tudi slabo prenašanje vročine, neobčutljivost za mraz, nemirnost, povečan apetit, izguba glikogenskih rezerv v mišicah. Motnje v delovanju ščitnice so pogosto povezane z golšavostjo, ki pa jo lahko opazimo tako pri povečanem kot pri zmanjšanem delovanju ščitnice. Golšavost, kot posledica hipotiroidizma, nastane zaradi pomanjkljivega vnosa joda s prehrano. Golšavost kot posledica hipertiroidizma pa ni posledica hranilne nedohranjenosti, pač pa je posledica bolezni npr. Gravesove bolezni, ki je dedna avtoimunska bolezen.

Prehranska podpora pri hipertiroidizmu

Cilji zdravljena pri prekomernem delovanju ščitnice so preprečevanje visokega krvnega tlaka in znižanje srčnega utripa v mirovanju, preprečevanje ali zdravljenje posledic povišanega metabolizma (vključno z demineralizacijo kosti – osteoporoza), polnjenje glikogenskih rezerv in nadomeščanje zmanjšanja telesne teže, nadomeščanje izgub tekočin ter nadzor ali zdravljenje intolerance za prebavo maščob in posledično zaradi tega prisotne diareje. Potrebe bolnikov po energiji so lahko povečane tudi za 50 do 60 % (pri blažjih oblikah za 10 do 30 %). Prehrana dovolj energijsko bogata, s poudarkom na ogljikovih hidratih. Vnos beljakovin naj bo med 1 in 1,75 g/kg telesne teže in v večini primerov vnos tekočine 3–4 l/dan. Primerna živila so mleko in mlečni izdelki, za zadoščanje potreb po kalciju, fosforju in vitaminu D. Običajno je potrebno dodajati vitamine A, C in vitamine B-kompleksa (še posebno tiamin, riboflavin, B6 in B12). Pri nadomeščanju joda z dodatki je potrebna pozornost, saj vnosi večji od 500 µg/l lahko povzročijo kontraefekt. Iz prehrane je potrebno izločiti kofein in druge stimulanse, saj povečujejo nemir in razburjenje. Alkohol lahko povzroči nizek krvni sladkor. V primeru zdravljenja z zdravili, je iz prehrane potrebno izločiti zelje, brstični ohrovt, ohrovt, cvetačo, sojo in arašide, saj povečujejo stranske učinke zdravil. S kuhanjem teh živil se učinek sicer zmanjša. Glede uživanja zelišč in zeliščnih dodatkov se je potrebno posvetovati z zdravnikom.

Prehranska podpora pri hipotiroidizmu

Najpogostejši vzrok zmanjšanega delovanja ščitnice je Hašimoto tiroiditis – vnetje povzročeno zaradi bolnikovih lastnih protiteles. Možne oblike so tudi avtoimuno obolenje ščitnice, endemska golša in subklinični hipotiroidizem. Cilji prehranske podpore so preprečevanje povečanja telesne teže, ki je lahko posledica upočasnjenega metabolizma (zmanjšan metabolizem od 15 do 40 %). Prehrana mora biti zato energijsko prilagojena letom, spolu, višini in metabolizmu. Bogata naj bo z antioksidanti in vlakninami ob primernem vnosu beljakovin in kvalitetnih maščob rastlinskega izvora. Vnos tekočine 2 do 2,5 l/dan. Vnos joda mora biti zadosten (uporaba jodirane soli). Naravni goitrogeni, prisotni v zelju, cvetači, brstičnem ohrovtu, ohrovtu, brokoliju in ostalih živilih, preprečujejo absorpcijo joda, vendar jih s kuhanjem deaktiviramo. Samozdravljenju z jodovimi dodatki se je potrebno odpovedati oz. se o tem posvetovati z zdravnikom. Prav tako mora biti primeren vnos vitamina B12, folne kisline, železa in vitamina D in A. Vključevati je potrebno karotenoide, predvsem likopen (dober vir je paradižnik). Encijan, orehi, gorčica in redkev naj bi bila priporočena živila, vendar je kliničnih dokazov o njihovi učinkovitosti premalo. Glede uživanja zelišč in zeliščnih dodatkov se je potrebno posvetovati z zdravnikom.

Preberite tudi

»Super živila 2«

»Super živila 2« Andreja Čampa Širca

Pri zmanjševanju dejavnikov tveganja za nastanek civilizacijskih bolezni je pomembna preventiva, ki se prične v zgodnjem otroštvu. V preventivi ima prehrana in z njo pestrost medsebojnega kombiniranja posameznih živil pomembno vlogo, ki pa se je, dokler ni prepozno, žal premalo zavedamo.

Čaji v času prehlada

Čaji v času prehlada Andreja Čampa Širca

Ob misli na prehlad, kašelj in nasploh slabo počutje najprej pomislimo na dober, topel zeliščni čaj. Ta misel ni neupravičena, saj mnoga zelišča lajšajo težave, povezane s prehladi in gripami. Pozitivne učinke zdravilnih zelišč lahko pripišemo eteričnim oljem, ki jih vsebujejo.

LCHF dieta

LCHF dieta Andreja Čampa Širca

LCHF ali v prevodu nizko ogljikohidratna visoko maščobna dieta je v zadnjem času precej popularna dieta. Kaj se skriva za tem izrazom, kakšni so njeni učinki na naše telo in zdravje, si lahko preberete v nadaljevanju.

Sladila z in brez kalorične vrednosti – naravna ali umetna

Sladila z in brez kalorične vrednosti – naravna ali umetna Andreja Čampa Širca

Ste vedeli, da je edini okus, ki ga dojenček prinese na svet, okus za sladko? Vsi ostali okusi so pridobljeni oziroma priučeni. Zato najnovejše smernice za uvajanje dopolnilne prehrane pri dojenčkih svetujejo najprej uvajanje nevtralnih živil – zelenjave, žitaric, mesa in maščob. Šele nato pride na vrsto uvajanje sadja.

Prehrana v vročih poletnih dneh

Prehrana v vročih poletnih dneh Andreja Čampa Širca

Poletje in z njim čas dopustov ter visokih temperatur je tu. Naša prehrana se spreminja tudi skozi letne čase, zato vam ponujamo nekaj predlogov za lahke osvežilne poletne obroke.

Spanje in vpliv prehrane nanj

Spanje in vpliv prehrane nanj Andreja Čampa Širca

K počitku ne smemo leči ne presiti in tudi ne lačni. Preverite, katera živila je priporočljivo zaužiti kot zadnji, večerni obrok, da bo spanec prijeten in se bomo zjutraj zbudili spočiti in polni energije.

Žita in stročnice

Žita in stročnice Andreja Čampa Širca

Stročnice in žita so odlična izbira za obogatitev tradicionalnih slovenskih jedi kot tudi dobrot iz sodobne kuhinje. Tako kamut kot tudi rjava leča in čičerika imajo številne pozitivne učinke na naše telo, med drugim vsebujejo veliko vlaknin in tako ugodno vplivajo na našo prebavo.

»Super živila« za zdravje ali 650 g sadja in zelenjave na dan

»Super živila« za zdravje ali 650 g sadja in zelenjave na dan Andreja Čampa Širca

Pri zmanjševanju dejavnikov tveganja za nastanek t.i. »civilizacijskih« bolezni ali bolezni preobilja ima preventiva pomembno mesto in z njo tudi prehrana. Določena živila imajo tako preventivne lastnosti na naš obrambni sistem – to so torej naša »super živila«.

Vitamini B v prehrani

Vitamini B v prehrani Andreja Čampa Širca

Vitamini so skupina kemično različnih snovi, ki jih telo nujno potrebuje za normalno delovanje, predvsem številnih encimskih reakcij v celicah. Ker jih človeški organizem ni sposoben sintetizirati, jih moramo v končni obliki ali kot provitamine dobiti s hrano. Preverite, v kateri hrani najdemo vitamine skupine B.

Jesen in zima – čas gripe in prehladov

Jesen in zima – čas gripe in prehladov Andreja Čampa Širca

V jesensko-zimskem času smo manj odporni. Prav tako se več zadržujemo v zaprtih toplih prostorih, kjer se bakterijske, virusne in druge okužbe med ljudmi lažje širijo. Zato tokrat pišemo o sadju in zelenjavi, ki je bogata z vitaminom C, ki ga ob gripi, takšni ali drugačni, naš organizem potrebuje mnogo več kot sicer.

Ogljikovi hidrati v prehrani

Ogljikovi hidrati v prehrani Andreja Čampa Širca

Ogljikovi hidrati so glavna hranilna snov, ki organizmu zagotavlja energijo. V zdravi uravnoteženi prehrani uživamo živila, bogata z ogljikovimi hidrati, prav v vseh dnevnih obrokih. Prednost dajmo izdelkom iz sestavljenih ogljikovih hidratov, ki so bogatejši s prehranskimi vlakninami.

Varovanje zdravja in pomen prehranskih vlaknin

Varovanje zdravja in pomen prehranskih vlaknin Andreja Čampa Širca

Prehranske vlaknine imajo malo ali nič energijske vrednosti, vendar so za pravilno delovanje naše presnove izrednega pomena. Imajo vrsto pomembnih, deloma zelo različnih funkcij v prebavnem traktu in vplivajo na presnovo, predvsem na njeno hitrost.

Prednosti in slabosti izotoničnih napitkov

Prednosti in slabosti izotoničnih napitkov Andreja Čampa Širca

Telo za svoje dobro delovanje potrebuje tekočino. Med telesno vadbo je zadostna hidracija še posebno pomembna. Pri krajših vadbah zadošča voda, s podaljševanjem in povečevanjem intenzivnosti vadbe pa potrebe po nadomeščanju tekočine, elektrolitov in sladkorjev naraščajo.

Z zdravim načinom življenja nad povišan holesterol

Z zdravim načinom življenja nad povišan holesterol Andreja Čampa Širca

Bolezni srca in ožilja so v Sloveniji na prvem mestu med kroničnimi nenalezljivimi boleznimi in predstavljajo 40 % celotne umrljivosti prebivalstva. Z ustrezno prehrano in telesno aktivnostjo lahko vplivamo na povišano raven holesterola in tako zmanjšamo možnost tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni.

Tedenski jedilnik: Manj holesterola, več okusa

Tedenski jedilnik: Manj holesterola, več okusa Andreja Čampa Širca

Številnim ljudem se ob informaciji, da imajo povišan holesterol, podre svet. Nič več jajčk za zajtrk, okusne pečenke, z ocvirki zabeljenega regrata in praženega krompirja. Zdi se, da bo jedilnik od sedaj naprej sestavljen samo še iz raznih kaš in kosmičev, pustega mesa in na pari kuhane zelenjave brez okusa. Pa ni tako hudo!

Čokolada

Čokolada Andreja Čampa Širca

Okus čokolade je eden najbolj priljubljenih okusov v Severni Ameriki in Evropi, mnogi se ji ne morejo upreti, zato je prav, da o njej vemo nekaj dejstev.

Valentinovo in čokolada – afrodiziak ali ne?

Valentinovo in čokolada – afrodiziak ali ne? Andreja Čampa Širca

Valentinovo ali praznik svetega Valentina se praznuje 14. februarja in je tradicionalni dan, ko si v nekaterih kulturah zaljubljenci izkazujejo ljubezen – največkrat s pošiljanjem voščilnic in izmenjavo daril. Praznik svetega Valentina se je sprva praznoval kot rimskokatoliški dan posta v čast svetemu Valentinu. Današnji pomen je dobil šele po visokem srednjem veku, ko se je razvila zamisel o romantični ljubezni.

Celiakija – ko telo ne prenese glutena

Celiakija – ko telo ne prenese glutena Andreja Čampa Širca

Celiakija je v zadnjem času ena pogostejših črevesnih bolezni otrok in odraslih. Če je nediagnosticiramo in ne zdravimo, prinaša vrsto težav – sprva blažje, kot so napenjanje in vetrovi, kasneje pa tudi resnejše – anemijo zaradi pomanjkanje železa, razdražljivost in splošno utrujenost.

Okrepimo imunski sistem

Okrepimo imunski sistem Andreja Čampa Širca

Imunski sistem sestavlja preko 100 milijonov imunskih celic (limfociti, makrofagi, nevtrofilci, spominski limfociti …). Njegovo delovanje je zapleteno, vendar je njegova strategija preprosta: sovražnika mora najprej prepoznati, nato aktivirati obrambne celice in ga končno napasti ter premagati. Imunskega sistema ne čutimo, občutimo le posledice njegovega neuspešnega delovanja.

Začimbe in zelišča

Začimbe in zelišča Andreja Čampa Širca

Začimbe so lahko na voljo sveže ali sušene, cele ali zmlete. V osnovi z dodatkom začimbe jed aromatiziramo, obarvamo ali konzerviramo. Včasih pa z njo lahko prekrijemo druge arome in okuse. Začimbe ločimo od zelišč, ki so listnati deli zelenih rastlin, ki jih prav tako lahko uporabljamo za izboljšanje arome jedi ali njeno okrasitev.

Vino in športniki

Vino in športniki Andreja Čampa Širca

Jesen je čas, ko se končuje sezona zunanjih športov in čas priprav na zimske športe. Tisti najvztrajnejši se ne pustijo motiti in tudi v zimskem času kolesarijo in tečejo zunaj. Poleg tega pa je novembru martinovo, čas ko iz mošta nastane vino. Ali je vino (in nasploh alkoholne pijače) primerno za športnike?

Stročnice  v prehrani

Stročnice v prehrani Andreja Čampa Širca

Stročnice so izredno bogat vir kvalitetnih beljakovin rastlinskega izvora, ki jih v vsakodnevni prehrani potrebujemo enako kot beljakovine živalskega izvora.

Zamrznjena hrana in hranilna vrednost

Zamrznjena hrana in hranilna vrednost Andreja Čampa Širca

Sodoben način življenja, ki ga oblikujejo hitrost, pomanjkanje časa, podaljšan delavnik in oddaljenost ter vedno bolj cenovna nedostopnost lokalno pridelane hrane na eni strani in časovna stiska …

Zamrznjena hrana

Zamrznjena hrana Andreja Čampa Širca

Po pravilniku so hitro zamrznjena živila tista živila, ki so bila zamrznjena s postopkom hitrega zamrzovanja, s katerim je območje največje kristalizacije prekoračeno čim hitreje in je bila v celotnem izdelku dosežena …

Kaše v prehrani

Kaše v prehrani Andreja Čampa Širca

Žitne kaše imajo pomembno mesto v zdravi uravnoteženi prehrani že zaradi načela pestrosti v izboru živil, še bolj pa zaradi prehransko fizioloških prednosti, ki jih imajo pri oskrbi organizma z glukozo.

Naše znamke

Žito+

Kruh

Žito je že več kot pol stoletja sinonim za okusen, svež kruh, pekovsko pecivo in druge pekovske in slaščičarske izdelke.

Zamrznjene dobrote

Zamrznjene dobrote so popestritev jedilnika za vse, ki kljub pomanjkanju časa prisegajo na okusne, polnovredne obroke.

 

Zlato polje+

Riži, testenine, kaše, kosmiči, zdrobi in žita za zajtrk… Zlato polje je sinonim za sodobno kuhinjo.

Maestro+

Že desetletja so začimbe, dišavnice, začimbne mešanice in dodatki jedem Maestro navdih za ustvarjanje v kuhinji.

Natura+

Žita, kaše, kosmiči, moke, stročnice in izdelke iz soje v veliki meri pridelujejo domači pridelovalci.

Gorenjka+

Polna vsega dobrega nas čokolada Gorenjka razvaja že več kot 90 let. Za sladko razvajanje ali izvirno darilo.

1001 cvet+

Zeliščne, sadne in prave čaje 1001 CVET poznajo in uporabljajo vsa slovenska gospodinjstva.

Šumi+

Šumi v svoji 135-letni sladki zgodovini ponuja širok izbor pravih slastnih mojstrovin.