Nutricionistki svetujeta Natisni stran Natisni stran Nazaj na Onkraj lonca Nazaj na Nasvete

Andreja Čampa Širca
Četrtek - 23.03.2017Andreja Čampa Širca

Razstrupljanje – korist ali več škode za organizem

Razstrupljanje – korist ali več škode za organizem

Ledvici sta med postenjem dodatno zelo obremenjeni. Postenje prinese počitek prebavnemu traktu, kar pa je slabo.

80 % imunskega sistema je v našem črevesju.

Z zdravim življenjskim slogom »razstrupljanja« ne potrebujete, saj pomeni prevelik stres za naš organizem.

Zdravje si boste ohranili le z rednim zmernim prehranjevanjem z veliko sveže zelenjave, rib, nepredelanih žit, zmerno količino sadja in fermentiranimi mlečnimi izdelki. Dodatno ne pozabite na redno telesno aktivnost, dovolj tekočine in ohranjanje primerne telesne teže.

Energijsko in hranilno uravnotežena ter specifičnim potrebam posameznika prilagojena prehrana je eden najbolj pomembnih pozitivnih dejavnikov varovanja zdravja. Porušeno ravnovesje med vnosom in porabo energije ter posameznih hranil ima za posledico ne le kopičenje maščobnih oblog, temveč tudi utrujenost, razdražljivost, nespečnost, napihnjenost, vetrove, slab apetit.

Dodatno k temu pripomorejo še sodobne prehranjevalne navade z nerednimi obroki, kjer si stradanje in prenajedanje z uživanjem predelanih, energijsko gostih živil z visoko vsebnostjo sladkorja, dnevno podajajo roke. Hkrati pa se zaradi pretežno sedečega življenjskega sloga v populaciji zmanjšuje energijska poraba.

Trebušna debelost je zdravje ogrožajoča, kjer se maščevje kopiči v notranjosti telesa in ne le v podkožju. Najpogostejše mesto kopičenja trebušnega maščevja je okolica trebušne slinavke in jeter ter sama jetra. Nakopičeno trebušno maščevje ni le skladišče neporabljene energije, temveč postane pomemben endokrini organ, ki ogroža naše zdravje. Adipociti, v katerih se maščobne zaloge skladiščijo, izločajo hormone in nekatere hormonom podobne snovi – adipocitokine (leptin, faktor tumorske nekroze, rezistin …), ki neposredno vplivajo na regulacijo teka, porabo energije v telesu, na imunski sistem, na odgovor organizma na stres in povzročajo kronična vnetja, inzulinsko rezistenco in metabolni sindrom. Za ugotavljanje trebušne debelosti je kazalec obseg pasu. Za Evropejce velja, da trebušno debelost opredelimo pri ženskah, katerih obseg pasu je večji od 80 cm, in pri moških, pri katerih je obseg večji od 94 cm.

Vsa zgoraj našteta dejstva s pridom izkoriščajo vse bolj popularne zgodbe o »zakisanosti organizma« in »nujno potrebnem razstrupljanju«. Popularne diete postajajo bolj in bolj razširjene in hkrati sporne. Ljudje po celem svetu namenjajo velike vsote denarja prehranskim dopolnilom in knjigam z upanjem, da se bodo razstrupili in si tako kupili odpustek za prehranjevalne grehe, ki pa jih niso pripravljeni opustiti. Večina metod razstrupljanja je namenjena »neznanemu potrošniku«, verodostojnosti metod pa žal ne nadzoruje nihče. Na žalost dosežejo zelo širok krog populacije, so pa vse po vrsti usmerjene k izboljšanju trenutnega počutja in ne v izboljšanje dejanskega zdravstvenega stanja posameznika ter preprečevanju kroničnih obolenj. Najdaljši staž »razstrupljevalne diete« ima postenje s tekočino (vodo, čaji ali sadno-zelenjavnimi sokovi). Metode »razstrupljanja« so si med seboj zelo podobne, pri vseh gre za nekaj dnevni, tedenski ali mesečni nizek energijski vnos, nadomeščanje elektrolitov in vitaminov, ostalo pa opravi ob stradanju (postenju) organizem sam.

Prva reakcija organizma na postenje

Kot posledica postenja je prva reakcija v organizmu znižanje nivoja krvnega sladkorja, saj telo ostane brez dotoka hranil in energije, ki jo zaužijemo s hrano. Telo zazna znižanje krvnega sladkorja in preko hormonov sproži prvi obrambni mehanizem, s katerim se telo upira postenju – napad lakote. V prvih urah postenja bo telo črpalo energijo iz glikogenskih zalog v mišicah in jetrih. Teh zalog v organizmu je približno za slab dan (če se med tem ne gibamo pretirano). Ko se glikogenske rezerve izpraznijo, začne telo pridobivati energijo iz drugih virov, s pospešeno razgradnjo mišičnega in maščobnega tkiva. Torej eno-dnevno postenje ob vodi, čaju ali sokovih ne prinese škode za organizem, je bolj preizkušnja našega uma, ali zmoremo premagati lakoto ali ne. Zagotovo se je lažje ob tekočini postiti ljudem z normalno telesno težo kot prekomerno težkim, zaradi nakopičenih maščobnih zalog, ki delujejo kot endokrini organ. Takšno postenje poznamo tako v krščanstvu kot v drugih verah.

Nadaljevanja postenja v naslednjih dneh

Škodljivi presnovki

Daljše postenje, čeprav delno nadomeščamo tekočino, vitamine in minerale s sadno-zelenjavnimi sokovi, povzroči povečano izgubo vode in močno razgrajevanje mišične mase (zaradi prenizkega energijskega vnosa), pri čemer se tvorijo presnovki – sečnina, amonijak in dušik. Organizem v katabolnem stanju pospeši izgubljanje pomembnih mineralov, npr kalija, kalcija. Nizka raven kalija v telesu lahko negativno deluje na srce, ter posledično med postenjem lahko povzroči celo smrt (zato med postenjem pijemo sadno-zelenjavne sokove, ki so bogati s kalijem). Kalcij se izplavlja iz kosti in zob.

Ledvica

Ledvici sta med postenjem dodatno zelo obremenjeni, saj iz telesa izločata presežne odpadne snovi in presnovke nepopolne razgradnje beljakovin in maščob. Odpadne snovi se delno sproščajo iz adipocitov, iz katerih organizem sedaj črpa maščobo kot vir energije, delno nastajajo presnovki zaradi beljakovinske presnove v glukozo. Med postenjem se dejansko poveča količina odpadnih snovi v krvi, pri tem so mnogo bolj obremenjena jetra in žolč (razgradnja maščob) in ledvica (filtracija presnovkov in izločanje iz organizma).

Prebavila

Postenje prinese počitek prebavnemu traktu, kar pa je slabo, čeprav so mnogi prepričani, da prav to pripomore k boljšemu počutju. Če ni prebave v črevesju, se zmanjša izločanje prebavnih sokov in posledično zaradi stradanja zmanjkuje hrane črevesnim bakterijam. Črevesna flora se poruši, s tem pa se poruši tudi naš imunski sistem (80 % imunskega sistema je v našem črevesju, za katerega dobro delovanje so odgovorne črevesne bakterije). Kako pomembno je nemoteno delovanje prebavil, pove že dejstvo, da nekaj ur po operacijah prebavil bolnikom ponudijo prvi obrok pasirane hrane, da bi ohranili delovanje peristaltike in črevesno floro, saj je okrevanje lažje z manj zapleti in hitrejše.

Možgani

Možgani so največji porabniki glukoze, zato pomanjkanje med stradanjem privede do njihovega nepravilnega delovanja. Po začetni evforiji, ki jo povzročijo ketonska telesa, ki nastanejo pri razgradnji maščob, lahko pride do zmedenosti, vrtoglavice, omotičnosti in težav s koncentracijo, splošne apatičnosti in odsotnosti. Če se pridruži še dehidracija, je kombinacija življenjsko ogrožajoča.

Moj nasvet je pamet v roke. Nič ni narobe, če kakšen dan manj jeste ali le nadomeščate tekočino. V principu pa si boste zdravje ohranili le z rednim zmernim prehranjevanjem z veliko sveže zelenjave, rib, nepredelanih žit, zmerno količino sadja in fermentiranimi mlečnimi izdelki. Dodatno ne pozabite na redno telesno aktivnost, dovolj tekočine in ohranjanje primerne telesne teže. Z zdravim življenjskim slogom »razstrupljanja« ne potrebujete, saj pomeni prevelik stres za naš organizem.

Preberite tudi

»Super živila 2«

»Super živila 2« Andreja Čampa Širca

Pri zmanjševanju dejavnikov tveganja za nastanek civilizacijskih bolezni je pomembna preventiva, ki se prične v zgodnjem otroštvu. V preventivi ima prehrana in z njo pestrost medsebojnega kombiniranja posameznih živil pomembno vlogo, ki pa se je, dokler ni prepozno, žal premalo zavedamo.

Čaji v času prehlada

Čaji v času prehlada Andreja Čampa Širca

Ob misli na prehlad, kašelj in nasploh slabo počutje najprej pomislimo na dober, topel zeliščni čaj. Ta misel ni neupravičena, saj mnoga zelišča lajšajo težave, povezane s prehladi in gripami. Pozitivne učinke zdravilnih zelišč lahko pripišemo eteričnim oljem, ki jih vsebujejo.

LCHF dieta

LCHF dieta Andreja Čampa Širca

LCHF ali v prevodu nizko ogljikohidratna visoko maščobna dieta je v zadnjem času precej popularna dieta. Kaj se skriva za tem izrazom, kakšni so njeni učinki na naše telo in zdravje, si lahko preberete v nadaljevanju.

Sladila z in brez kalorične vrednosti – naravna ali umetna

Sladila z in brez kalorične vrednosti – naravna ali umetna Andreja Čampa Širca

Ste vedeli, da je edini okus, ki ga dojenček prinese na svet, okus za sladko? Vsi ostali okusi so pridobljeni oziroma priučeni. Zato najnovejše smernice za uvajanje dopolnilne prehrane pri dojenčkih svetujejo najprej uvajanje nevtralnih živil – zelenjave, žitaric, mesa in maščob. Šele nato pride na vrsto uvajanje sadja.

Prehrana v vročih poletnih dneh

Prehrana v vročih poletnih dneh Andreja Čampa Širca

Poletje in z njim čas dopustov ter visokih temperatur je tu. Naša prehrana se spreminja tudi skozi letne čase, zato vam ponujamo nekaj predlogov za lahke osvežilne poletne obroke.

Spanje in vpliv prehrane nanj

Spanje in vpliv prehrane nanj Andreja Čampa Širca

K počitku ne smemo leči ne presiti in tudi ne lačni. Preverite, katera živila je priporočljivo zaužiti kot zadnji, večerni obrok, da bo spanec prijeten in se bomo zjutraj zbudili spočiti in polni energije.

Žita in stročnice

Žita in stročnice Andreja Čampa Širca

Stročnice in žita so odlična izbira za obogatitev tradicionalnih slovenskih jedi kot tudi dobrot iz sodobne kuhinje. Tako kamut kot tudi rjava leča in čičerika imajo številne pozitivne učinke na naše telo, med drugim vsebujejo veliko vlaknin in tako ugodno vplivajo na našo prebavo.

»Super živila« za zdravje ali 650 g sadja in zelenjave na dan

»Super živila« za zdravje ali 650 g sadja in zelenjave na dan Andreja Čampa Širca

Pri zmanjševanju dejavnikov tveganja za nastanek t.i. »civilizacijskih« bolezni ali bolezni preobilja ima preventiva pomembno mesto in z njo tudi prehrana. Določena živila imajo tako preventivne lastnosti na naš obrambni sistem – to so torej naša »super živila«.

Vitamini B v prehrani

Vitamini B v prehrani Andreja Čampa Širca

Vitamini so skupina kemično različnih snovi, ki jih telo nujno potrebuje za normalno delovanje, predvsem številnih encimskih reakcij v celicah. Ker jih človeški organizem ni sposoben sintetizirati, jih moramo v končni obliki ali kot provitamine dobiti s hrano. Preverite, v kateri hrani najdemo vitamine skupine B.

Jesen in zima – čas gripe in prehladov

Jesen in zima – čas gripe in prehladov Andreja Čampa Širca

V jesensko-zimskem času smo manj odporni. Prav tako se več zadržujemo v zaprtih toplih prostorih, kjer se bakterijske, virusne in druge okužbe med ljudmi lažje širijo. Zato tokrat pišemo o sadju in zelenjavi, ki je bogata z vitaminom C, ki ga ob gripi, takšni ali drugačni, naš organizem potrebuje mnogo več kot sicer.

Ogljikovi hidrati v prehrani

Ogljikovi hidrati v prehrani Andreja Čampa Širca

Ogljikovi hidrati so glavna hranilna snov, ki organizmu zagotavlja energijo. V zdravi uravnoteženi prehrani uživamo živila, bogata z ogljikovimi hidrati, prav v vseh dnevnih obrokih. Prednost dajmo izdelkom iz sestavljenih ogljikovih hidratov, ki so bogatejši s prehranskimi vlakninami.

Varovanje zdravja in pomen prehranskih vlaknin

Varovanje zdravja in pomen prehranskih vlaknin Andreja Čampa Širca

Prehranske vlaknine imajo malo ali nič energijske vrednosti, vendar so za pravilno delovanje naše presnove izrednega pomena. Imajo vrsto pomembnih, deloma zelo različnih funkcij v prebavnem traktu in vplivajo na presnovo, predvsem na njeno hitrost.

Prednosti in slabosti izotoničnih napitkov

Prednosti in slabosti izotoničnih napitkov Andreja Čampa Širca

Telo za svoje dobro delovanje potrebuje tekočino. Med telesno vadbo je zadostna hidracija še posebno pomembna. Pri krajših vadbah zadošča voda, s podaljševanjem in povečevanjem intenzivnosti vadbe pa potrebe po nadomeščanju tekočine, elektrolitov in sladkorjev naraščajo.

Z zdravim načinom življenja nad povišan holesterol

Z zdravim načinom življenja nad povišan holesterol Andreja Čampa Širca

Bolezni srca in ožilja so v Sloveniji na prvem mestu med kroničnimi nenalezljivimi boleznimi in predstavljajo 40 % celotne umrljivosti prebivalstva. Z ustrezno prehrano in telesno aktivnostjo lahko vplivamo na povišano raven holesterola in tako zmanjšamo možnost tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni.

Tedenski jedilnik: Manj holesterola, več okusa

Tedenski jedilnik: Manj holesterola, več okusa Andreja Čampa Širca

Številnim ljudem se ob informaciji, da imajo povišan holesterol, podre svet. Nič več jajčk za zajtrk, okusne pečenke, z ocvirki zabeljenega regrata in praženega krompirja. Zdi se, da bo jedilnik od sedaj naprej sestavljen samo še iz raznih kaš in kosmičev, pustega mesa in na pari kuhane zelenjave brez okusa. Pa ni tako hudo!

Čokolada

Čokolada Andreja Čampa Širca

Okus čokolade je eden najbolj priljubljenih okusov v Severni Ameriki in Evropi, mnogi se ji ne morejo upreti, zato je prav, da o njej vemo nekaj dejstev.

Valentinovo in čokolada – afrodiziak ali ne?

Valentinovo in čokolada – afrodiziak ali ne? Andreja Čampa Širca

Valentinovo ali praznik svetega Valentina se praznuje 14. februarja in je tradicionalni dan, ko si v nekaterih kulturah zaljubljenci izkazujejo ljubezen – največkrat s pošiljanjem voščilnic in izmenjavo daril. Praznik svetega Valentina se je sprva praznoval kot rimskokatoliški dan posta v čast svetemu Valentinu. Današnji pomen je dobil šele po visokem srednjem veku, ko se je razvila zamisel o romantični ljubezni.

Celiakija – ko telo ne prenese glutena

Celiakija – ko telo ne prenese glutena Andreja Čampa Širca

Celiakija je v zadnjem času ena pogostejših črevesnih bolezni otrok in odraslih. Če je nediagnosticiramo in ne zdravimo, prinaša vrsto težav – sprva blažje, kot so napenjanje in vetrovi, kasneje pa tudi resnejše – anemijo zaradi pomanjkanje železa, razdražljivost in splošno utrujenost.

Okrepimo imunski sistem

Okrepimo imunski sistem Andreja Čampa Širca

Imunski sistem sestavlja preko 100 milijonov imunskih celic (limfociti, makrofagi, nevtrofilci, spominski limfociti …). Njegovo delovanje je zapleteno, vendar je njegova strategija preprosta: sovražnika mora najprej prepoznati, nato aktivirati obrambne celice in ga končno napasti ter premagati. Imunskega sistema ne čutimo, občutimo le posledice njegovega neuspešnega delovanja.

Začimbe in zelišča

Začimbe in zelišča Andreja Čampa Širca

Začimbe so lahko na voljo sveže ali sušene, cele ali zmlete. V osnovi z dodatkom začimbe jed aromatiziramo, obarvamo ali konzerviramo. Včasih pa z njo lahko prekrijemo druge arome in okuse. Začimbe ločimo od zelišč, ki so listnati deli zelenih rastlin, ki jih prav tako lahko uporabljamo za izboljšanje arome jedi ali njeno okrasitev.

Vino in športniki

Vino in športniki Andreja Čampa Širca

Jesen je čas, ko se končuje sezona zunanjih športov in čas priprav na zimske športe. Tisti najvztrajnejši se ne pustijo motiti in tudi v zimskem času kolesarijo in tečejo zunaj. Poleg tega pa je novembru martinovo, čas ko iz mošta nastane vino. Ali je vino (in nasploh alkoholne pijače) primerno za športnike?

Stročnice  v prehrani

Stročnice v prehrani Andreja Čampa Širca

Stročnice so izredno bogat vir kvalitetnih beljakovin rastlinskega izvora, ki jih v vsakodnevni prehrani potrebujemo enako kot beljakovine živalskega izvora.

Zamrznjena hrana in hranilna vrednost

Zamrznjena hrana in hranilna vrednost Andreja Čampa Širca

Sodoben način življenja, ki ga oblikujejo hitrost, pomanjkanje časa, podaljšan delavnik in oddaljenost ter vedno bolj cenovna nedostopnost lokalno pridelane hrane na eni strani in časovna stiska …

Zamrznjena hrana

Zamrznjena hrana Andreja Čampa Širca

Po pravilniku so hitro zamrznjena živila tista živila, ki so bila zamrznjena s postopkom hitrega zamrzovanja, s katerim je območje največje kristalizacije prekoračeno čim hitreje in je bila v celotnem izdelku dosežena …

Kaše v prehrani

Kaše v prehrani Andreja Čampa Širca

Žitne kaše imajo pomembno mesto v zdravi uravnoteženi prehrani že zaradi načela pestrosti v izboru živil, še bolj pa zaradi prehransko fizioloških prednosti, ki jih imajo pri oskrbi organizma z glukozo.

Naše znamke

Žito+

Kruh

Žito je že več kot pol stoletja sinonim za okusen, svež kruh, pekovsko pecivo in druge pekovske in slaščičarske izdelke.

Zamrznjene dobrote

Zamrznjene dobrote so popestritev jedilnika za vse, ki kljub pomanjkanju časa prisegajo na okusne, polnovredne obroke.

 

Zlato polje+

Riži, testenine, kaše, kosmiči, zdrobi in žita za zajtrk… Zlato polje je sinonim za sodobno kuhinjo.

Maestro+

Že desetletja so začimbe, dišavnice, začimbne mešanice in dodatki jedem Maestro navdih za ustvarjanje v kuhinji.

Natura+

Žita, kaše, kosmiči, moke, stročnice in izdelke iz soje v veliki meri pridelujejo domači pridelovalci.

Gorenjka+

Polna vsega dobrega nas čokolada Gorenjka razvaja že več kot 90 let. Za sladko razvajanje ali izvirno darilo.

1001 cvet+

Zeliščne, sadne in prave čaje 1001 CVET poznajo in uporabljajo vsa slovenska gospodinjstva.

Šumi+

Šumi v svoji 135-letni sladki zgodovini ponuja širok izbor pravih slastnih mojstrovin.