Aktualno Natisni stran Natisni stran Seznam vseh tem Seznam vseh tem

Tradicija ekološko pridelane hrane
Četrtek - 25.09.2014

Tradicija ekološko pridelane hrane

Anketa

Na zelenih ravnicah neokrnjene narave življenje ne pozna ovinkov in ne stopa po stranskih poteh. Tam, kjer narava še živi po svoje, nastajajo izdelki Natura. Na police trgovin in na krožnike ljubiteljev naravne ekološko pridelane hrane jih v Žitu prinesemo prav takšne, kot nam jih je podarila narava. V naravno pridelanem zrnju in semenih Natura so namreč ohranjene značilnosti in raznolikosti žit ter stročnic na način, da kar najbolje ohranijo svoje lastnosti.

V Sloveniji je pristnih bio pridelovalcev žitaric le peščica. A v tej peščici je nekaj takšnih, ki jih veže partnersko sodelovanje in zaupanje z Žitom in blagovno znamko Natura. Eden takih je tudi Alojz Kastelic, ki se že vrsto let ukvarja izključno z eko pridelavo izdelkov. V Mirni Peči, kjer se razteza njegovih skupno 20 ha obdelovalnih površin, je skoraj polovica teh namenjena pridelavi ekološke pire, koruze in pšenice. Ker pa eko pridelava žit zahteva prav poseben način pridelave, smo ga 16. junija, na hladen poletni dan, obiskali in se z eko pridelavo žit seznanili tudi sami.

Kmetija Kastelic: že dobrih 12 let v sodelovanju z naravo

Triinpetdesetletni Alojz Kastelic, gospodar ekološke kmetije Kastelic, ki kmetijo upravlja že od leta 1985, pove, da se z eko pridelavo ukvarjajo že dobro desetletje. Sprva so na ta način pridelovali le sadje, po letu 2010, ko so prenehali s proizvodnjo mleka, pa so eko način razmišljanja uvedli celostno. »Eko pomeni, da pri pridelavi ne uporabljamo nobenih pesticidov, temveč izključno organska gnojila. To da sadežu oz. žitu boljšo notranjo kakovost – končni izdelek ima zaradi tega boljšo aromo in okus«, pove Alojz Kastelic in doda, da ima eko pridelava za posledico tudi nekoliko manjši pridelek od običajne. »Vsaj četrtino pridelka vzame narava nazaj. Zato je pridelava eko žit zanimiva dohodkovno le takrat, ko je temu naklonjena tudi narava. Preveč deževna ali sušna obdobja lahko zelo negativno vplivajo na pridelek«.

Dodaja tudi, da je pri eko pridelavi dobro upoštevati načela biodinamike, ki izpolnjuje zakonitosti naravnega gibanja Zemlje in letnih časov. »Slednje je učinkovito predvsem pri samooskrbi, pri industrijski pridelavi pa se je na to težje opirati, ker nas običajno vežejo omejitve dobavnih rokov. V naravi vse skupaj poteka v krogu – in če je sklenjen, je uravnotežen«, pove Kastelic, od katerega smo v lanskem letu v Žitu odkupili eno bolj bogatih pšenic.

»Kasteličeva pšenica sodi v najvišji razred kakovosti, razred A, pri čemer je v lanskem letu vsebovala skoraj 14-odstotni procent beljakovin, ki so ključni pokazatelj kakovosti žita. Lani tudi v navadni pridelavi ni bilo tako kakovostne«, ob tem doda vodja ekstrudiranja v Žitu in idejni vodja programa Natura bio Leopold Miš, ki nas je spremljal na izletu v Mirno Peč, Alojz Kastelic pa pristavi, da je bilo pri tem ključno gnojenje, zaradi česar so imela zrna dovolj hranil.

Biološko pridelana hrana, hrana za ozaveščenega kupca

Bio hrana sicer postaja vedno bolj priljubljena. Razlogi so v vse večji ozaveščenosti in zaskrbljenosti glede varnosti in ustreznosti hrane, ki je pridelana na konvencionalen način, ter njenega vpliva na telo. To opažajo tudi na kmetiji Kastelic, saj so tudi sami priča dejstvu, da se pri izbiri hrane že spreminja miselnost ljudi: »Le kupec je lahko tisti, ki mora zahtevati kakovostno pridelano hrano. On odloča o tem, kaj bo jedel. Danes so nekakovostni hrani izpostavljeni predvsem otroci. Vemo, da je med njimi veliko alergij, kar je v veliki meri posledica kemičnih snovi v hrani, ki jih sicer telo samo po sebi ne prepoznava kot toksine in jih zato ne more sproti izločati. Posledica so raznorazne bolezni, kar bi moral biti zadosten argument za zavrnitev take hrane. Kupec se odloči, kaj bo kupil, in s povpraševanjem vpliva na ponudbo«. Ob tem še pove, da postajajo njihovi kupci vse bolj specializirani, zahtevni in takoj prepoznajo razliko med bolj in manj kakovostno hrano.

O odnosu kupcev do bio hrane smo povprašali tudi Slavico Lozej, vodjo programa Natura v Žitu, ki se nam je prav tako pridružila na kmetiji Kastelic. Potrdi nam, da slovenski potrošniki postajajo vse bolj prehransko osveščeni: »Naravna, lokalno pridelana hrana ima vedno večji pomen. To nam potrjujejo tudi prodajni rezultati, saj vsako leto beležimo rast bio programa za cca. 15 %. V programu bio žit, mok in kosmičev predstavljajo izdelki s slovensko surovino cca. 80 % prodaje. Največjo prodajo imamo z ovsenimi kosmiči, sledita ajdova in prosena kaša«. Razlogi za številne prednosti kakovostne hrane so jasni, kljub temu pa se marsikdo sprašuje, ali lahko hrani z oznako bio zaupa ali ne. »Zato je najboljši način, kako zahtevnemu potrošniku bio izdelkov dokazati pristnost in izvor hrane, ki jo uživa, vzpostavitev neposredne vezi s pridelovalci bio surovin«, še pove Lozejeva. Pridelovalci priznanih ekoloških kmetij, ki na tak način promocije bio izdelkov sodelujejo z Naturo (poleg kmetije Kastelic še kmetiji Šiftar iz Velike Polane pri Murski Soboti in Podgrajšek iz Črešnjevca pri Slovenski Bistrici), so namreč brez oklevanja posodili svoj obraz za embalažo, s čimer kupcu na neposreden način jamčijo za kakovost in avtohtonost svojih pridelkov.

V kmetijstvu ni prostora za polovičarstvo

Kastelic nam razloži nekaj stvari tudi o samem upravljanju kmetije, ki je velik zalogaj. »Če se ukvarjaš s kmetijstvom, moraš od kmetije tudi živeti. Tukaj ni prostora za polovičarstvo«, se glasi njegov moto. Pravi, da če se kmetijstvu posvetiš s srcem, lahko od njega bistveno več pridobiš, kot vanj vlagaš: »Na koncu ti ostane kakovostno življenje, drži pa, da ni vedno lahko«. V kmetijstvu so prihodki vprašljivi, veliko je odvisno od letine, poleg tega so investicije v kmetijstvo zelo drage. »Zato je pomembno, da kmetijo prevzameš, ko si še mlad. Takrat si več upaš, medtem ko si na stara leta bolj preudaren. Seveda ima vsako obdobje svoje prednosti. Odkar sem gospodar, smo v kmetijo investirali približno milijon evrov«, za konec pove Kastelic, ki bo kot pravi gospodar v prihodnjih nekaj letih ob krepitvi pridelovalnih površin za ekološko pridelano hrano kmetijo predal naprej, v roke mlajših generacij.

Avtorica reportaže: Eva Pečovnik

Avtorici fotografij: Eva Pečovnik in Darja Zemljič, Kmečki glas

Preberite tudi članek Mojce Koman o eko hrani ter članek Andreje Čampa Širca o ogljikovih hidratih v prehrani.

Preberite tudi

Velika noč skozi otroške prste

Velika noč skozi otroške prste

Že res, da ima vsak praznik tudi svoj globlji pomen, a ga otroci pogosto težje razumejo. Veliko laže, če ga povežejo z vzdušjem in doživetji: rojstni dan s torto in svečkami, veliko noč z barvanjem pirhov in peko velikonočnega kruha. Tale članek naj bo v spodbudo, da se prazničnih priprav lotite skupaj z otroki, saj bodo pri delu prav gotovo uživali.

Predragi mamici na njen poseben dan

Predragi mamici na njen poseben dan

Bi rad/a mamico presenetil/a? Bi jo rad/a razveselil/a? Bi, dragi očka, rad presenetil svojo ženo in skupaj z otroki naredil nekaj posebnega zanjo? Tule je kupček otroško preprostih idej za ta poseben dan.

Pust, ki odžene slabo voljo

Pust, ki odžene slabo voljo

Kakor v naših krajih ni božiča brez potice, tako tudi ni pusta brez mastnih sladkih ocvrtih dobrot, če seveda sledimo tradiciji. Tokrat pomislimo, kako bi pust preživeli na vesel, tradicionalen, a tudi povsem sodobno zdrav način.

Klobasarije za domačo rabo

Klobasarije za domačo rabo

Vrst klobas je mnogo, od barjenih, poltrajnih, trajnih do klobas za peko, in prav rado se zgodi, da smo doma v zadregi, kaj naj z njimi. Nekatere namreč lahko pojemo takoj, druge je potrebno pred tem termično obdelati, torej skuhati in/ali speči. Ko bi vsaj na ovitku pisalo navodilo!

Kanapeji

Kanapeji

Kanapeji so enostavne in predvsem privlačne jedi, ki jih strokovno uvrščamo v večjo skupino »Finger food« ali prevedeno v »primi z dvema prstoma in nesi v usta naenkrat«. Včasih smo jim pravili kar obloženi kruhki, vendar so danes precej več kot le to. Na kaj vse moramo biti pozorni pri pripravi kanapejev?

Zelenjava kot posladek

Zelenjava kot posladek

Da iz jabolk dobimo slasten štrudel in iz hrušk imenitno Tarte Tatin, to je jasno večini. Ampak, da je iz rdeče pese najboljša čokoladna torta – ta je pa najbrž lovska! Nak, zelenjavne slaščice so že nekaj let modni trend, ki navdihuje mnoge.

Skladiščenje za »hude čase«

Skladiščenje za »hude čase«

Brez vsaj malega zalog ni pametno biti in vsakdo se počuti bolje, če so police v kuhinji ali shrambi polne dobrot. Kaj je pametno imeti v shrambi in kako ta živila ustrezno shraniti, da nam bodo koristila za zdravje in nas ob pravem času nahranila, pa je zdaj temeljno vprašanje.

Martinovo tokrat drugače

Martinovo tokrat drugače

Čeprav pod martinovo gostijo razumemo gosko, mlince in rdeče zelje, se na praznično pogrnjeni mizi na ta praznik lahko znajde še vse kaj drugega. Si upate biti izvirni?

Zanimivi poletno-jesenski shranki

Zanimivi poletno-jesenski shranki

Poletje je čas počitnic, za številne pa tudi čas obilice dela na poljih in vrtovih, ki pogosto traja vse do prve zmrzali ali celo prvih snežink. Če ste navajeni v tem času pripravljati vsako leto le enake shranke, je morda zdaj pravi čas, da se začnete igrati. Preizkusite nove domislice, sprostite okuse in arome na plan.

Shranjevanje pridelkov

Shranjevanje pridelkov

Vsaka družina ima svojo shrambo: za sprotno rabo manjši ali večji hladilnik in nekaj polic v kuhinjskih omaricah, nekatere pridelke hranimo v kleti, kjer je hladneje kakor v kuhinji, del pa poskusimo konzervirati z vlaganjem in zamrzovanjem. Vendar vse hrane ne gre hraniti na enak način. Poglejmo nekaj najbolj osnovnih pravil shranjevanja hrane.

Paradižnik je kralj poletja

Paradižnik je kralj poletja

Le kakšno bi bilo poletje brez sočnega in slastnega paradižnika? In pri tem sploh ni pomembno, da je botanično paradižnik pravzaprav sadje in ne zelenjava.

Mala šola kuhanja

Mala šola kuhanja

Ena izmed oblik osamosvajanja je tudi samostojno kuhanje, do česar slej kot prej vsi starši in njihovi otroci pridej(m)o. Šolarji so včasih tudi sami doma in saj veste, slej kot prej zmanjka sestavin za sendviče v hladilniku, potem jogurtov, mueslijev ter po malem se vsega tega naši vrli šolarji naveličajo. In če ni drugače, vsaj pogreti juho, ki jo je skuhala mama že prejšnji dan, je potrebno.

Čaj odžeja tudi poleti

Čaj odžeja tudi poleti

V toplih krajih, kjer ne poznajo ne jeseni ne zime in snega, vam ob vsakršni temperaturi dneva ponudijo mlačen čaj. Navadno je zeliščni, ravno iz tistih zelišč, ki hladijo telo: meta, melisa, limonska trava, žajbelj. Le zakaj jih ne bi posnemali?

Pira v vsakdanjem življenju

Pira v vsakdanjem življenju

Pred desetletjem ali dvema smo v recept za kruh ali pecivo zapisali moka in nihče ni niti pomislil, da bi bila moka drugačna kot bela pšenična. Danes je moka lahko vsaj pšenična polbela, sodobneje pa pirina – bela ali polbela, s katerima brez posebnih težav belo pšenično zamenjamo kadarkoli.

Jagode – od predjedi do sladice

Jagode – od predjedi do sladice

So prvi pravi sadež na vrtu, znanilec pomladi kot prvi zvončki na trati. Nič čudnega torej, da so tako privlačne in tako zaželene. Tudi v kuhinji, ko po dolgočasni zimi končno obarvajo naše krožnike.

Regrat

Regrat

Nabiranje regrata nas zvabi ven, na zrak, zvečer pa krepimo zobe in dlesni s krepčilno regratovo solato. Veselja je toliko več, če vemo, da cene zelenjave v tem času močno poskočijo. Regrat, ki ga naberemo sami, je brezplačen.

Pobarvajmo jajca na prisrčen in naraven način

Pobarvajmo jajca na prisrčen in naraven način

Če ste se naveličali barvanja pirhov v krepkih barvah iz malih vrečk in bi se radi izognili rdeče pobarvanim prstom, nalepke pa se vam zdijo preveč otročje, vam ponujamo barvanje z naravnimi barvili. Nekaj kave, šipkov čaj in kurkumo/kari vendar imate doma?

Prepečenec – ga dovolj poznamo?

Prepečenec – ga dovolj poznamo?

Nič sofisticiranega ni v posušenem kruhu, nasprotno precej več v prepečenem kruhu, prepečencu ali, kakor smo mu pravili včasih, v dvopeku. Nemci mu pravijo Zwieback, Angleži rusk. Zanj dobro ohlajen svež kruh narežejo na tanke rezine in ponovno spečejo v pečici pri visoki temperaturi.

Praznični jedilnik z žiti

Praznični jedilnik z žiti

Praznično pogosto pomeni, da obrok poleg glavne jedi in solate vsebuje še vsaj eno predjed, priloge pa drugačne kot sicer, in hitro se znajdemo v zadregi, kaj naj bi to – novega, drugačnega – bilo. Navadno spet nekaj krompirjasto močnatega? Konec koncev smo v dvomih, če bomo imeli dovolj loncev, krožnikov in pribora ter nenazadnje časa, da bi vse skupaj spodobno pripravili. Preverite nekaj idej za zanimive jedi z žiti.

Ječmen ni samo za v ričet

Ječmen ni samo za v ričet

Ječmen je žito, ješprenj pa ječmenova kaša – oluščen ječmen. Gotovo poznate ričet, kaj pa ješprênj?

Vseh sort kosmiči

Vseh sort kosmiči

So ovseni in pšenični. Poznamo še pirine, ržene, ječmenove, ne gre pozabiti niti kamutovih, amarantovih, riževih, koruznih. Prav vsaka vrsta kosmičev je uporabna v kuhinji. Vas zanima, kako?

Otroci ne smejo biti žejni

Otroci ne smejo biti žejni

Prvo pravilo vročega poletja – pazimo, da bomo mi, predvsem pa naši otroci, popili dovolj tekočine. Voda pri odraslem človeku predstavlja več kot polovico telesne mase. Še večji delež telesne mase pa predstavlja voda pri majhnih otrocih, največji delež pri novorojenčku – kar 70 %.

Če je čevapčič kralj, je solata kraljica!

Če je čevapčič kralj, je solata kraljica!

Rahlo posoljeni paradižnik, paprika in čebula ob pečenih čevapčičih so stalnica piknikov in marsikdo sploh ne pomisli na nič drugega. Brez skrbi, ni potrebno povsem spremeniti navad, le nekoliko jih oplemenitimo. Kaj torej še lahko ponudimo ob mesu z žara?

Popotna malica

Popotna malica

Naj je pravi hribovski podvig ali le malo daljši sprehod, slej kot prej se vse razpoloženje začne vrteti okoli hrane, posebej če imate s seboj otroke. Popotna malha naj zato skriva še vse kaj drugega kot le kos kruha. Kaj torej?

Zmote in resnice o testeninah

Zmote in resnice o testeninah

So testenine zdrave ali ne? Redijo? Lahko ostanke testenin še za kaj uporabimo? Polno vprašanj, na katera ni vedno preprosto odgovoriti.

Obvezno dobro začinjeno!

Obvezno dobro začinjeno!

Za meso z žara velja osnovno pravilo: pred peko ga mariniramo v olju in začimbah. Te so ključne kot pomoč pri prebavi sočne mastne in zadimljene hrane, obenem podarijo jedem aromo in poln okus. Spoznajmo nekaj najbolj uporabnih začimb za peko na žaru.

Ni praznika brez potice

Ni praznika brez potice

Za posebne praznike, kot so božič ali velika noč, je v naših krajih navada, da postrežemo potico. Navadili smo se, da je ta orehova, čeprav obstajajo še drugi nadevi za potico, ki po okusu ne zaostajajo za orehovo. Še več, nekateri so zelo zdravilni. Poglejmo nekaj najbolj osnovnih.

Ljubezen je v zraku

Ljubezen je v zraku

Vsak dan je priložnost za izkazovanje naklonjenosti, ne le na valentinovo. Lahko pa se na ta dan še posebej potrudimo in za svojega dragega ali drago pripravimo nekaj drugačnega, simpatično navihanega. Če ne veste, kaj bi pripravili, vam ponujamo nekaj predlogov.

S hrano do boljšega počutja

S hrano do boljšega počutja

V življenju doživimo tako dobre, vesele, pozitivne izkušnje in dogodke, kot tudi dogodke, ki v nas pustijo negativne posledice. Dodatna obremenitev za naše telo pa je tudi neprimerna hrana in pijača. Poglejmo, katera hrana nam pomaga do boljšega počutja, ne zanemarimo pa tudi redne telesne aktivnosti, ki nam izboljša koncentracijo.

Začimbe za dobro razpoloženje

Začimbe za dobro razpoloženje

Praznični mesec december je mesec posebnih vonjav, takšnih, ki jih drugače navadno ni zaznati v naših domovih. Le kdo se lahko upre sveže pečenim piškotom z vonjem po mandljih, orehih, lešnikih, vaniliji, cimetu, klinčkih in medu?

Praznično – poceni?

Praznično – poceni?

V zraku je čutiti praznično razpoloženje, vse naokrog nas božajo bleščeče lučke, vonj po cimetu ter kuhanem vinu nas žgečka v nosu. Nemir nas prevzema, vsaj žene, mame, si želimo, da bi se ta mesec vse okoli nas bleščalo od čistoče in brezhibnosti, mize pa šibile od razkošja. Da bogatih daril niti ne omenjamo.

Prehrana pri sladkorni bolezni

Prehrana pri sladkorni bolezni

Vsako leto 14. novembra obeležujemo svetovni dan sladkorne bolezni, ki jo ima danes že kar 347 milijonov ljudi. V Sloveniji ima odkrito sladkorno bolezen kar 8 % ljudi. Posebej zaskrbljujoče pa je dejstvo, da se število bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 povečuje tudi med otroki in mladostniki. Preverite, kako lahko z rednim gibanjem in primerno prehrano blažimo simptome bolezni.

Veselo martinovanje

Veselo martinovanje

Ob martinovem se mošt spremeni v vino, kar je nedvomno treba proslaviti: v razširjeni družbi, z izbrano hrano, ki je po tradiciji točno določena: nadevana goska, mlinci, dušeno rdeče zelje in (mlado) vino. Preverite, kaj lahko ponudite svojim gostom, namesto klasičnih mlincev in goske.

Ste danes zajtrkovali?

Ste danes zajtrkovali?

Pregovor, da se po jutru dan pozna, poznamo vsi. Lahko bi nadaljevali, da se jutro pozna po zajtrku. Ali redno zajtrkujete? Če ne, vam svetujemo, da pričnete.

Presno

Presno

V zadnjih letih vse več ljudi uživa le presno hrano, ki jo zaradi obilja aktivnih encimov imenujejo živa hrana. Je primerna za vsakogar, v čem je koristna, kaj sploh je presna hrana?

Polnozrnata živila

Polnozrnata živila

V vsakodnevni prehrani s polnozrnatimi živili zagotavljamo organizmu potrebno količino prehranskih vlaknin in na ta način uravnavamo našo prebavo. Pomembno je, da v vsakodnevno prehrano vključujemo kaše, nebrušen riž, polnozrnat zdrob in polnozrnate crispy ter druge kosmiče.

Šolarjev zajtrk

Šolarjev zajtrk

Prvošolci najbrž že s težavo pričakujejo prvi šolski dan, vsi ostali pa z nelagodjem v očeh odštevamo ure zadnjih brezskrbnih trenutkov. Starši nismo nikakršne izjeme, saj se s septembrom začne nervozna bitka s časom in organizacijskimi podvigi, ki jih strahoma pričakujemo.

Sredozemska kuhinja ali jesti kot na dopustu

Sredozemska kuhinja ali jesti kot na dopustu

Sredozemska oziroma mediteranska kuhinja slovi kot izjemno okusna kuhinja, ki varuje zdravje in, po mnenju prehranskih strokovnjakov ter zdravnikov, celo podaljšuje življenje. Običajno si jo privoščimo le na dopustu, nekje ob morju, nič pa ni narobe, če postane del našega vsakdana.

Morje na krožniku

Morje na krožniku

Ribe smrdijo, imajo kosti in vse tiste ostre plavuti ter oči, ki nas očitajoče „gledajo“. Dovolj je torej razlogov, da se jim izogibamo. Ampak, na teden naj bi kar dvakrat jedli ribe, če želimo biti zdravi. Kako torej?

Sladkor v prehrani

Sladkor v prehrani

Nezdrav življenjski slog v zgodnjem otroštvu vodi v nastanek najpomembnejših kroničnih bolezni srca in ožilja, debelosti, sladkorne bolezni. Poleg opuščanja obrokov je eden izmed pomembnih dejavnikov nezdravega prehranjevanja tudi prevelika količina zaužitega sladkorja.

Praznik rdečih zapeljivk

Praznik rdečih zapeljivk

Češnje – te sočne rdeče zapeljivke si zaslužijo svoj praznik, ki ga vsako leto priredijo v Dobrovem v Brdih. Obljubljajo dogodek, poln etnoloških vsebin, kulturnih in športnih prireditev ter zabave za vse generacije.

Prehranska regeneracija  po maratonu

Prehranska regeneracija po maratonu

Učinkovita regeneracija po odtečenem maratonu je pomemben izziv za športnike. Pri dobro treniranih športnikih je čas regeneracije praviloma krajši, pri rekreativnih športnikih pa daljši. Regeneracija je nujno potrebna tudi po vsakem treningu, saj športniku omogoča, da iz treninga v trening postaja boljši, močnejši in hitrejši.

Poplave v regiji: Žito pomaga najbolj prizadetim območjem

Poplave v regiji: Žito pomaga najbolj prizadetim območjem

Včeraj popoldan je z dvorišča Žita odrinil na pot proti Sarajevu tovornjak z 11 tonami Žitovih prehrambnih izdelkov, ki so namenjeni najbolj prizadetim območjem na področju BIH. Žito ogroženemu prebivalstvu pošilja kamion z zalogo moke, polente, testenin, riža in prepečenca v vrednosti skoraj 18.000 EUR.

Gremo na piknik!

Gremo na piknik!

O piknikih vemo že vse – no, skoraj. Da žar z žerjavico ni najbolj zdravju koristen način pripravljanja hrane, saj so nekatere sestavine dima rakotvorne. Vemo tudi, da brez maščobe pri žaru ne gre, naj se še tako trudimo. Morda pa tokrat pred glavno sezono piknikov pomislimo tudi na varnost.

Greste na maraton?

Greste na maraton?

Iz leta v leto je več športnih zanesenjakov, ki prosti čas namenjajo teku. Pomembno je, da za začetek kritično ocenite svojo telesno kondicijo in si določite realne cilje. In ne pozabite, da trening brez ustrezne prehranske podpore ne bo prinesel optimalnih rezultatov, zato poskrbite za polnjenje glikogenskih rezerv.

Velika noč za vsakogar

Velika noč za vsakogar

Ste v zadregi, kako preživeti za bogato obloženo praznično mizo, ko vam je zdravnik predpisal strogo dieto? Vam meso ne diši? Ste alergični na jajca, pa bi bili vseeno radi deležni vsaj delčka velikonočnega razpoloženja? Nasveti v nadaljevanju so kot naročeni za vas.

V 4 tednih znižale raven holesterola

V 4 tednih znižale raven holesterola

Ob današnjem svetovnem dnevu zdravja vam predstavljamo tri udeleženke akcije Crispy žita z ječmenovo vlaknino Zlato polje, ki so v manj kot 4 tednih znižale raven holesterola v krvi za 7 do 15 odstotkov. Povišana raven holesterola je dejavnik tveganja za razvoj koronarne bolezni srca, zato poskrbite za svoje zdravje tudi vi.

Povišan holesterol! Kaj pa zdaj?

Povišan holesterol! Kaj pa zdaj?

Maščoba je že več let na slabem glasu. Izogibamo se je v mleku, jogurtih, jemo le pusto meso. Bognedaj, da bi si kdaj privoščili odojka, saj nam tako svetujejo s tega ali onega konca. Največ obtožb od vseh pa je deležen holesterol. Kako se prehranjevati, da bo težav s povišanim holesterolom čim manj?

Lahkoten skok v pomlad

Lahkoten skok v pomlad

Pozimi smo se krepčali z bolj močno hrano, zdaj pa je prišel čas, ko telesu privoščimo sprostitev. Lažja in bolj zdrava hrana, veliko vode in telesna aktivnost v naravi bodo naše telo ponovno spravili v pogon. Poskrbimo pa tudi za naše najmlajše, da se bodo dovolj gibali in čim manj posegali po nezdravih prigrizkih.

Zdravo iz narave

Zdravo iz narave

Spomladansko sonce nas vabi v naravo, kjer uspevata nadvse okusni in zdravilni rastlini, čemaž in regrat, s katerima si popestrimo jedilnik. Priprava in shranjevanje sta zelo enostavni, zato upamo, da vas bomo tudi s tem člankom spodbudili, da se sami lotite pripravite čemaževih in regratovih jedi.

Ponovno odkrit okus tradicije

Ponovno odkrit okus tradicije

Kaše so imele v slovenski kulinariki od nekdaj pomembno vlogo, čeprav smo njihov pomen v vsakdanji prehrani kar malce zanemarili na račun večje porabe krompirja in drugih ogljikohidratnih živil. Ob vse večjem zavedanju o pomenu zdrave prehrane pa so se kaše z velikim pompom vrnile tako na naše vsakodnevne jedilnike kot na jedilnike vrhunskih restavracij.

Pozdravljeni, gospod krof!

Pozdravljeni, gospod krof!

Če na norčavi pust za trenutek pogledamo statistično, ugotovimo, da smo Slovenci precej sladkosnedni – iz okoli 3 milijonov krofov, kolikor jih v Žitu spečemo za pusta, lahko preračunamo, da v povprečju v pustnem času vsak izmed nas poje kar en in pol Žitov krof. A njihova priprava ni enostavna – ključne tri stvari, ki jih potrebujemo, so dobre surovine, čas in znanje. Pokukajte v zakulisje nastanka najboljših Žitovih krofov.

Zaljubljeni v čokolado

Zaljubljeni v čokolado

Valentinovih presenečenj in razvajanj si nihče ne predstavlja brez slastne in zapeljive čokolade. Ta mamljiva sladica pa ob prazniku zaljubljencev ni izpostavljena kar tako, saj čokolado pogosto omenjajo kot afrodiziak. Pravzaprav ta čokoladi predpisani učinek izhaja iz zgodovine in iz domovine čokolade, Mehike, v novejšem času pa je dobil tudi znanstvene utemeljitve.

Življenje s celiakijo

Življenje s celiakijo

Vsak stoti Slovenec ne glutena v prehrani ne prenaša. Nutricionistka Mojca Koman je pripravila vrsto nasvetov, ki nam bodo v pomoč pri pripravi diete, organizaciji gospodinjstva in družinski prehrani ter celo pri pripravi praznovanja za rojstni dan – ni večje zadrege, kot gosta pustiti lačnega, ker ne vemo, kaj mu smemo ponuditi.

Po pameti nad praznike

Po pameti nad praznike

Praznični december je čas, ko se udeležujemo službenih in zasebnih zabav ter družinskih srečanj, kjer ne manjka obilice dobre hrane. Da ne bomo novega leta začeli z dieto, je pomembno, da izbrano načrtujemo kaj in koliko bomo pojedli. V tem času pa tudi ne zanemarimo telesne aktivnosti.

Blagodejna moč zeliščnih čajev

Blagodejna moč zeliščnih čajev

V hladnejših zimskih dneh prijajo topli čajni napitki, ki nas prijetno pogrejejo. Ker pa je to tudi obdobje prehladov, nam pri premagovanju prvih simptomov pomagajo zeliščni čaji.

Vonj po praznikih

Vonj po praznikih

December je praznično obarvan mesec, ko občudujemo z lučkami okrašena mestna središča, v toplem zavetju doma pa se prepustimo ustvarjanju slastnih piškotov in drugih sladkih dobrot. Pri tem uporabimo tudi ščepec začimb, ki bodo dobrotam dodale »piko na i«.

Ko kuhajo pravi mojstri

Ko kuhajo pravi mojstri

Kuhanje je v zadnjem času vse bolj popularno. K temu so pripomogli tudi številni kuharski šovi skupaj s prepoznavnimi kuharskimi mojstri, ki so nam poleg jedi predstavili tudi nove pojme. Kot je na primer fuzija okusov, ki pomeni mešanje okusov različnih kuhinj sveta. Predstavljamo vam Bineta Volčiča in Gregorja Vračka.

Kam na martinovanje

Kam na martinovanje

Prihajajoči vikend bo poln pestrega dogajanja ob prazniku svetega Martina. Naj vas malce slabše vreme ne odvrne od praznovanja na prostem. Zakaj se ne bi odpravili na Martinov pohod na Oplotnico, si ogledali klet Jeruzalema Ormož ali praznovali na Bledu z vinarjem Batičem …

Buče in bučke

Buče in bučke

Buče in bučke niso le za okras. Ti okusni sadeži nam lahko popestrijo jedilnik s svojim sicer precej nevtralnim okusom. Prav zaradi tega pa jih lahko uporabimo tako v slanih kot sladkih jedeh.

Ko zadiši po kostanju

Ko zadiši po kostanju

Jesen nas obdari z jesenskimi sadeži, od katerih je med najbolj priljubljenimi zagotovo kostanj. Nabiranje kostanja je odlična jesenska rekreacija, pri kateri z veseljem sodelujejo tudi otroci.

Pripravimo ozimnico

Pripravimo ozimnico

Priprava ozimnice je ustvarjalno jesensko opravilo, ki nas sicer spomni, da se je poletje poslovilo in da nas kmalu obišče zima. Nanjo pa počakajmo s pripravljeno zalogo hrane v naši shrambi. Dobrote z domačega vrta tako shranimo, da jih bomo lahko uživali v hladnejših dneh.

Dobrote iz gozda

Dobrote iz gozda

Letošnja jesenska gobarska sezona je bila še posebej bogata. Gobe nam tako poleg sprostitve v naravi ob njihovem nabiranju prinašajo tudi kulinarični užitek. V Sloveniji raste od dva tisoč petsto do tri tisoč vrst gob.

Jesenski trend – enolončnice in juhe

Jesenski trend – enolončnice in juhe

Kulinarike hladnejših jesenskih dni si ne predstavljamo brez številnih okusov domačih enolončnic in juh. Najenostavnejši način, da si s sicer klasičnimi okusi enolončnic in juh popestrimo jedilnik, je uporaba različnih oblik in tekstur jušnih zakuh.

Zajtrk za zdrav začetek dneva

Zajtrk za zdrav začetek dneva

Med najpogostejše nasvete o zdravi prehrani prav gotovo sodi priporočilo, da je delovni dan treba pričeti s polnovrednim zajtrkom, ki nam zagotovi dovolj energije za napore v službi, šoli, pri vsakodnevnih dejavnostih.

Naše znamke

Žito+

Kruh

Žito je že več kot pol stoletja sinonim za okusen, svež kruh, pekovsko pecivo in druge pekovske in slaščičarske izdelke.

Zamrznjene dobrote

Zamrznjene dobrote so popestritev jedilnika za vse, ki kljub pomanjkanju časa prisegajo na okusne, polnovredne obroke.

 

Zlato polje+

Riži, testenine, kaše, kosmiči, zdrobi in žita za zajtrk… Zlato polje je sinonim za sodobno kuhinjo.

Maestro+

Že desetletja so začimbe, dišavnice, začimbne mešanice in dodatki jedem Maestro navdih za ustvarjanje v kuhinji.

Natura+

Žita, kaše, kosmiči, moke, stročnice in izdelke iz soje v veliki meri pridelujejo domači pridelovalci.

Gorenjka+

Polna vsega dobrega nas čokolada Gorenjka razvaja že več kot 90 let. Za sladko razvajanje ali izvirno darilo.

1001 cvet+

Zeliščne, sadne in prave čaje 1001 CVET poznajo in uporabljajo vsa slovenska gospodinjstva.

Šumi+

Šumi v svoji 135-letni sladki zgodovini ponuja širok izbor pravih slastnih mojstrovin.